Potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave
kvalitativna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2020.54.1.2954Ključne besede:
intervju, družina, zdravstvena nega, podpora, komunikacijaPovzetek
Uvod: Ugotavljanje potreb svojcev je pristop skrbi, usmerjene k družini, s končnim ciljem aktivne vloge pacientov in svojcev pri doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe svojcev pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi nezgodne poškodbe glave.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pridobitev podatkov je bil uporabljen delno strukturiran intervju s svojci hospitaliziranih pacientov v začetku zdravljenja ter pred odpustom iz bolnišnice. V raziskavo je bilo vključenih deset svojcev pacientov, ki so utrpeli nezgodno poškodbo glave. Podatki so bili analizirani s pomočjo vsebinske analize.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se v času hospitalizacije spreminjajo. Kot glavni so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori. Obe sta prisotni v obdobju celotne hospitalizacije, kljub temu pa pride do manjših sprememb v dejavnikih, ki ju opredeljujejo. Na začetku hospitalizacije je prisotna še potreba po soočenju, ki se izraža skozi različne faze, kot so šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost in strah. Ob zaključku hospitalizacije pa se izrazita še potreba po (ne)gotovosti in potreba po napredku.
Diskusija in zaključek: Ugotovljene so bile najpomembnejše potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave. Glede na ugotovitve bi bilo za optimalno zadovoljevanje potreb treba opolnomočiti zdravstveno osebje predvsem na področju zgodnje prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanja svojca kot enakovrednega partnerja pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene nege.
Prenosi
Metrike
Literatura
Arango-Lasprilla, J.C., Quijano, M.C., Aponte, M., Cuervo, M.T., Nicholls, E., Rogers, H.L., et al., 2010. Family needs in caregivers of individuals with traumatic brain injury from Colombia, South America. Journal of Brain Injury, 24(7/8), pp. 1017−1026. https://doi.org/10.3109/02699052.2010.490516 PMid:20545455
Cardoso–Moreno, M.J. & Tomas–Aragones, L., 2017. The influence of perceived family support on post surgery recovery. Psychology, Health & Medicine, 22(1), pp. 121–128. https://doi.org/10.1080/13548506.2016.1153680 PMid:26899740
Coco, K., 2013. Supporting traumatic brain injury patients' family members. Neurosurgical nurses' evaluations: dissertations in health sciences. Kuopio: University of Eastern Finland, Faculty of Health Sciences Publications, pp. 19–24.
Elbaum, J. 2019. Acquired brain injury and the family: challenges and interventions. In: J. Elbaum, ed. Acquired Brain Injury. Manhasset, USA: Springer Nature, pp. 335–347. https://doi.org/10.1007/978-3-030-16613-7
Hsieh, H.F. & Shannon, E.S., 2005. Three approaches to qualitative content analysis. Qualitative Health Research, 15(9), pp. 1277–1288. https://doi.org/10.1177/1049732305276687 PMid:16204405
Keenan, A. & Lynn J., 2010. The needs of family members of severe traumatic brain injured patients during critical and acute care: a qualitative study. Canadian Journal of Neuroscience Nursing, 32(3), pp. 25–35. Available at: https://www.cann.ca/~ASSETS/DOCUMENT/ARTICLES/CJNN-32-3-2010%20-%20Keenan.pdf [17. 6. 2018].
Kodba Čeh, H., 2016. Raziskava s svojci v paliativni oskrbi: ključni elementi zadovoljstva in stiske pri svojcih. In: A. Simonič, ed. Komuniciranje v paliativni oskrbi, zbornik predavanj. Golniški simpozij, Golnik, 27. oktober 2016. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, pp. 13–19.
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Uradni list RS, št. 71/14.
Kontos, P.C., Miller K.L., Gilbert, J.E., Mitchell, G.J., Colantonio, A., Keightley, M.L., et al. 2012. Improving client-centered brain injury rehabilitation through research-based theatre. Qualitative Health Research, 22(12), pp. 1612–1632. https://doi.org/10.1177/1049732312458370 PMid:22941919
Lešnik, A., 2010. Pacientove pravice in njihova aplikacija v prakso: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.
Liu, W., Zhub, J., Liu, J. & Guo, Q., 2015. Psychological state and needs of family member caregivers for victims of traumatic brain injury: a cross-sectional descriptive study. International Journal of Nursing Sciences, 2(3), pp. 231–236. https://doi.org/10.1016/j.ijnss.2015.07.001
Lugo, Z., Pellas, F., Blandin, V., Laureys, S. & Gosseries, O., 2017. Assessment of needs, psychological impact and quality of life in families of patients with locked-in syndrome. Brain Injury, 31(12), pp. 1590–1596. https://doi.org/10.1080/02699052.2017.1347277
Meixner, C., O'Donoghue, C.R. & Hart, V., 2017. Impact of the Brain Injury Family Intervention (BIFI) training on rehabilitation providers: a mixed methods study. Neuro Rehabilitation, 40(4), pp. 545–552. https://doi. org/ 10.3233/NRE-171441
McAdam, J.L., Fontaine, D.K., White, D.B., Dracup, K.A. & Puntillo, K.A., 2012. Psychological symptoms of family members of high: risk intensive care unit patients. American Journal of Critical Care, 21(6), pp. 386–393. https://doi.org/10.4037/ajcc2012582 PMid:23117902
Mitchell, M., Chaboyer, W., Burmeister, E. & Foster, M., 2009. Possitive effects of a nursing intervention on family: centered care in adult critical care. American Journal of Critical Care, 18(6), pp. 543–553. https://doi.org/10.4037/ajcc2009226 PMid:19880956
Nonterah, C.W., Jensen, B.J., Perrin, P.B., Stevens, L.F., Cabrera, T.V., Jimenez-Maldonado, M., et al., 2013. The influence of TBI impairments on family caregiver mental health in Mexico. Brain Injury, 27(11), pp. 1287–1293. https://doi.org/10.3109/02699052.2013.812243 PMid: 24020441
Norup, A., Perrin, P.B., Cuberos–Urbano, G., Anke, A., Andelic, N., Doyle, S.T., et al., 2015. Family needs after brain injury: a cross cultural study. NeuroRehabilitation, 36, pp. 203–214. https://doi.org/10.3233/NRE-151208 PMid:26410614
Pieper, P. & Bear, M., 2011. Child and proxy perspectives of the child's health-related quality of life 1 month after a mild traumatic brain injury. Journal of Trauma Nursing, 18(1), pp. 11–17. https://doi.org/10.1097/JTN.0b013e31820e3f31
Povše, M., 2008. Izobraževanje svojcev bolnikov po nezgodni možganski poškodbi: program »Srečanja s svojci«. Rehabilitacija, 7, pp. 11–14. Available at: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-G0GNOC0N/5f51f81a-e317-4e82-8331-aa6d1f10c95e/PDF [6. 10. 2018].
Polit, D.F. & Beck, C.T., 2017. Nursing Research: generating and assessing evidence for nursing practice. 10th ed. Philadelphia: Lippincott Williams and Wilkins.
Predik, M., 2010. Spoštovanje pacientovega dostojanstva v zdravstveni obravnavi: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.
Roy, D., Jayaram, G., Vassila, A., Keach, S. & Rao, V., 2015. Depression after traumatic injury: a biopsychosocial cultural perspective. Asian Journal of Psychiatry, 13, pp. 56–61. https://doi.org/10.1016/j.ajp.2014.10.001.
Sandelowski, M., 2000. Focus on research methods: whatever happened to qualitative description. Research in Nursing & Health, 23, pp. 334–340. https://doi.org/10.1002/1098-240X(200008)23:4<334::AIDNUR9>3.0.CO;2-G
Turner, B.J., Fleming, J., Ownsworth, T. & Cornwell, P., 2011. Perceived service and support needs during transition from hospital to home following acquired brain injury. Disability and Rehabilitation, 33(10), pp. 818–829. https://doi.org/10.3109/09638288.2010.513422
Urbanc, M., 2008. Raba utemeljevalne teorije in programa Atlas v geografiji. Geografski Vestnik, 80(1), pp. 127–137. Available at: http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv80-1-urbanc.pdf [17. 6. 2018].
Wolf, N., 2015. Proces žalovanja v praksi paliativne oskrbe. In: B.M. Kaučič, D. Plank, A. Presker Planko, K. Esih, B. Kešpert, et al., eds. VI. Stiki zdravstvene nege. Sodelovanje strokovnjakov v paliativnem timu za celostno obravnavo pacientov in svojcev: zbornik predavanj z recenzijo. Simpozij s področja paliativne zdravstvene nege z mednarodno udeležbo, 9. april 2015. Celje: Visoka zdravstvena šola, pp. 139–144.
Worden, J.W., 2009. Grief counseling and grief therapy: a handbook for the mental health practioner. 4th ed. New York: Springer. https://doi.org/10.1891/9780826101211
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Wright, C. J., Zeeman, H. Biezaitis, V., 2016. Holistic practice in traumatic brain injury rehabilitation: perspectives of health practioners. PLoS ONE, 11(6), art. ID e0156826. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0156826
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
