Medpoklicno sodelovanje v interdisciplinarnih zdravstvenih timih

kvantitativna opisna raziskava

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.1.3106

Ključne besede:

timsko delo, zdravstveni delavci, medsebojni odnosi, medsebojna razmerja, komunikacija

Povzetek

Uvod: Sodobni čas prinaša nove koncepte delovne kulture in nove oblike sodelovanja v interdisciplinarnih timih in prav medsebojna komplementarnost ter razumevanje spretnosti posameznih poklicnih skupin so kazalnik uspešnega medpoklicnega sodelovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti procesa medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenih timih in identificirati ključne komponente dobrega sodelovanja.
Metode: V neeksperimentalni opisni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen prirejen vprašalnik za oceno medpoklicnega sodelovanja v interdisciplinarnih timih. V priložnostni vzorec sta bila zajeta 203 zdravstvena delavca. Od tega je bilo 147 (72,4 %) medicinskih sester, 27 (13,3 %) zdravnikov in 29 (14,3 %) drugih zdravstvenih sodelavcev. Podatki so bili analizirani z osnovno deskriptivno statistiko, korelacijskim koeficientom (Spermanova korelacija), Kolmogorov-Smirnovovim in Shapiro-Wilkovim testom ter Mann-Whitneyjev U-testom.
Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike o stopnji zadovoljstva med zdravstvenimi poklici. V povprečju so najbolj zadovoljni zdravniki s svojim sodelovanjem tako z medicinskimi sestrami (x = 3,03, s = 0,26) kot z drugimi zdravstvenimi sodelavci (x = 2,86, s = 0,22). Najmanj zadovoljne so medicinske sestre s sodelovanjem z zdravniki (x = 2,36, s = 0,42).
Diskusija in zaključek: Na osnovi rezultatov smo dobili vpogled v oceno trenutne stopnje sodelovanja v interdisciplinarnem timu, pri čemer so zdravniki optimistični v oceni sodelovanja, v nasprotju pa so medicinske sestre v svoji oceni bolj kritične. Različni pogledi in odnos zdravstvenih delavcev do sodelovanja kažejo potrebo po umestitvi teme poklicnega sodelovanja v formalno izobraževanje.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Literatura

Bowles, D., McIntosh, G., Hemrajani, R., Yen, M. S., Phillips, A., Schwartz, N., ... Dow, A. W. (2016). Nurse-physician collaboration in an academic medical centre: The influence of organisational and individual factors. Journal of Interprofesional Care, 30(5), 655–660. https://doi.org/10.1080/13561820.2016.1201464 PMid:27388560

Brečko, B. (2018). Zadovoljstvo stanovalcev, svojcev in zaposlenih v domu upokojencev Špesov dom Vojnik (magistrska naloga). Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Maribor. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72872

Ciemins, E. L., Brant, J., Kersten, D., Mullette, E., & Dickerson, D. (2016). Why the interdisciplinary team approach works: Insights from complexity science. Journal of Palliative Medicine, 19(7). https://doi.org/10.1089/jpm.2015.0398 PMid:27104490

Foster, R., & Macleod Clark, J. (2015). Moderating the stereotypical views of health and social care students: The role of interprofessional education. Journal of Interprofesional Care, 29(1), 34–40. https://doi.org/10.3109/13561820.2014.936059 PMid:25006869

Foth, T., Block, K., Stamer, M., & Schmacke, N. (2015). The long way toward cooperation: Nurses and family physicians in Northern Germany. Global Qualitative Nursing Research, 2. https://doi.org/10.1177/2333393614565185 PMid:28462297; PMCid:PMC5342292

Halbert, J. D. (2017). Exploring if inter-professional collaboration can predict burnout in health care. Michigan: Proquest. Retrieved from https://search.proquest.com/docview/1989734755?pq-origsite=gscholar&fromopenview=true

Huq, J. L., Reay, T., & Chreim, S. (2017). Protecting the paradox of interprofessional collaboration. Organization Studies, 38(3/4), 513–538. https://doi.org/10.1177/0170840616640847

Ilić, I. M., Arandjelović, M. Ž., Jovanović, J. M., & Nešić, M. M. (2017). Relationships of work-related psychosocial risks, stress, individual factors and burnout: Questionnaire survey among emergency physicians and nurses. Medycyna Pracy, 68(2), 167–178. https://doi.org/10.13075/mp.5893.00516 PMid:28345677

Kamenšek, T., Kavčič, M., & Domanjko, B. (2020). Vpliv medpoklicnega izobraževanja medicinskih sester na njihovo medpoklicno sodelovanje: Sistematični pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 54(2), 153–163. https://doi.org/10.14528/snr.2020.54.2.2980

Kenaszchuk, C., Reeves, S., Nicholas, D., & Zwarenstein, M. (2010). Interprofessional collaboration scale: Validity and reliability of a multiple-group measurement scale for interprofessional collaboration. BMC Health Services Research, 10(83). https://doi.org/10.1186/1472-6963-10-83 PMid:20353577; PMCid:PMC2867963

Kendall-Gallagher, D., Reeves, S., Alexanian, J. A., & Kitto, S. (2017). A nursing perspective of interprofessional work in critical care: Findings from a secondary analysis. Journal of Critical Care, 38, 20–26. https://doi.org/10.1016/j.jcrc.2016.10.007 PMid:27835799žž

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Korenčan, A. (2020). Učinkovitost interdisciplinarnih timov v slovenskem zdravstvu (magistrska naloga). Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Maribor. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77742&lang=slv

Pullon, S., Morgan, S., Macdonald, L., McKinlay, E., & Gray, B. (2016). Observation of interprofessional collaboration in primary care practice: A multiple case study. Journal of Interprofessional Care, 30(6), 787–794. https://doi.org/10.1080/13561820.2016.1220929 PMid:27797634

Reeves, S., Pelone, F., Harrison, R., Goldman, J., & Zwarenstein, M. (2017). Interprofessional collaboration to improve professional practice and healthcare outcomes. Cochrane Database Systematic Reviews, 6(6). https://doi.org/10.1002/14651858.CD000072.pub3 PMid:28639262; PMCid:PMC6481564

Rojko, H. (2019). Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov za boljšo kulturo varnosti pacientov (magistrska naloga). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74387

Romijn, A., Teunissen, P. W., de Bruijne, M. C., Wagner, C., & de Groot, C. J. M. (2016). Interprofessional collaboration among care professionals in obstetrical care: Are perceptions aligned. BMJ Quality & Safety, 27(4), 279–286. https://doi.org/10.1136/bmjqs-2016-006401 PMid:28951532; PMCid:PMC5867446

Schot, E., Tummers, L., & Noordegraaf, M. (2019). Working on working together. A systematic review on how healthcare professionals contribute to interprofessional collaboration. Journal of Interprofesional Care, 34(3), 332–342. https://doi.org/10.1080/13561820.2019.1636007 PMid:31329469

Serrano-Gemes, G., & Rich-Ruiz, M. (2017). Intensity of interprofessional collaboration among intensive care nurses at a tertiary hospital. Enfermería Intensiva, 28(2), 48–56. https://doi.org/10.1016/j.enfie.2016.10.002

Strauss, M., Goriup, J., Križmarić, M., & Koželj, A. (2018). Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki: Ocene študentov zdravstvene nege in medicine. Obzornik zdravstvene nege, 52(4), 225–232. https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.2.170

Veingerl Čič, Ž. (2017). Model upravljanja individualne uspešnosti zaposlenih s poudarkom na celovitih metodah razvoja zaposlenih in njegov vpliv na psihično dobro počutje v podjetjih storitvene dejavnosti (doktorska disertacija). Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor. Retrieved from https://dk.um.si/Dokument.php?id=113368

Vestergaard, E., & Nørgaard, B. (2018). Interprofessional collaboration: An exploration of possible prerequisites for successful implementation. Journal of Interprofesional Care, 32(2), 185–195. https://doi.org/10.1080/13561820.2017.1363725 PMid:29144793

Wieser, H., Mischo-Kelling, M., Vittadello, F., Cavada, L., Lochner, I. Fink, V., … Reeves, S. (2019). Perceptions of collaborativ relationships between seven different health care professions in Northern Italy. Journal of Interprofesional Care, 33(2), 133–142. https://doi.org/10.1080/13561820.2018.1534810 PMid:30346847

World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714

Objavljeno

2022-03-22

Kako citirati

Šanc, P., & Prosen, M. (2022). Medpoklicno sodelovanje v interdisciplinarnih zdravstvenih timih: kvantitativna opisna raziskava. Obzornik Zdravstvene Nege, 56(1), 9–21. https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.1.3106

Številka

Rubrike

Izvirni znanstveni članek

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

<< < 1 2