Kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov

kvalitativna raziskava

Avtorji

  • Mojca Žele Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija
  • Albina Šućurović Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija
  • Barbara Kegl Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.1.3011

Ključne besede:

patronažna zdravstvena nega, domače okolje, koordinacija dela, odpust

Povzetek

Uvod: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se vse pogosteje srečujejo z vse hitrejšimi odpusti iz bolnišnične obravnave. Če je poročanje o odpustu neustrezno, je nadaljevanje zdravstvene obravnave na domu oteženo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov ter kako diskontinuiteta vpliva na delo diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Na namenskem vzorcu sedmih diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Raziskava je potekala med decembrom 2018 in januarjem 2019. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine.
Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo trije tematski sklopi, ki opredeljujejo poročanje o odpustu iz bolnišnične obravnave: (1) Poročanje o odpustu pacientov iz bolnišnične obravnave; (2) Poročanje o odpustu otročnice in novorojenčka iz porodnišnice; (3) Diskontinuiteta zdravstvene obravnave.
Diskusija in zaključek: Izsledki kažejo, da je treba za nadaljevanje zdravstvene obravnave na domu vzpostaviti enoten način obveščanja pri odpustu iz bolnišnične obravnave. Smiselno bi bilo vzpostaviti enoten informacijski sistem na nacionalni ravni. Lahko bi nadgradili že obstoječ sistem »e-Zdravje«, v katerem bi diplomiranim medicinskim sestram v patronažnem varstvu omogočili dostop do zdravstvene dokumentacije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Literatura

Department of Health. (2010). Ready to go: Planning the discharge and the transfer of patients from hospital and intermediate care. Retrieved from https://www.sheffieldmca.org.uk/UserFiles/File/Ward_Collab/Ward_Principles/Ready_to_Go_Hospital_Discharge_Planning.pdf

Girdham, M. S. (2016). District nurse views on improving the transfer of care from hospital to home. Primary Health Care, 26(8), 23–27. https://doi.org/10.7748/phc.2016.e1132

Gonçalves-Bradley, D. C., Lannin, N. A., Clemson, L. M., Cameron, I. D., & Shepperd, S. (2016). Discharge planning from hospital: Review. Cochrane Database of Systematic Reviews, 1, CD000313. https://doi.org/10.1002/14651858.CD000313.pub5 PMCid:PMC7073416

Hassol, A., Deitz, D., Goldberg, H., Honicker, M., Younkin, M., Chaundy, K., & Walker, J. M. (2016). Health information exchange: Perspectives from home healthcare. Computers, Informatics, Nursing, 34(4), 145–150. https://doi.org/10.1097/CIN.0000000000000240 PMid:27046259

Healthwatch England. (2015). Safely home: What happens when people leave hospital and care settings. Retrieved from https://www.healthwatch.co.uk/sites/healthwatch.co.uk/files/final_report_healthwatch_special_inquiry_2015_1.pdf

Horvat, M. (2006). Pomen kakovostne informacije v kontinuirani zdravstveni negi in oskrbi pacienta. In B. Filej, B. M. Kaučič, M. Lahe & M. Pajnkihar (Eds), Kakovostna komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege: Zbornik predavanj in posterjev. 1. simpozij zdravstvene in babiške nege z mednarodno udeležbo, 21. september 2006 (pp. 78–84). Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Jones, C. D., Jones, J., Richard, A., & Bowles, K. (2017). "Connecting the dots": A qualitative study of home health nurse perspectives on coordinating care for recently discharged patients. Journal of General Internal Medicine, 32(10), 1114–1121. https://doi.org/10.1007/s11606-017-4104-0 PMid:28707258; PMCid:PMC5602761

Jones, C. D., Jones, J., Bowles, K. H., Flynn, L., Masoudi, F. A., Coleman, E. A. ... Boxer, R. S. (2019). Quality of hospital communication and patient preparation for home health care: Results from a statewide survey of home health care nurses and staff. Journal of the American Medical Directors Association, 20(4), 487–491. https://doi.org/10.1016/j.jamda.2019.01.004 PMid:30799224; PMCid:PMC6594376

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Korelc, M., & Ramšak Pajk, J. (2019). Zdravljenje dojenčkov s kisikom v domačem okolju in izkušnje njihovih staršev. Obzornik zdravstvene nege, 53(2), 119–127. https://doi.org/10.14528/snr.2019.53.2.311

Krajnc, A. (2016). Preventivna in kurativna dejavnost v patronažnem varstvu. In J. Ramšak Pajk & A. Ljubič (Eds.), Priporočila za obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre (pp. 22–27). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Lavtižar, J. (2014). Koordinator zdravstvene oskrbe pacienta na kirurškem oddelku v Splošni bolnišnici Jesenice. In L. Fošnarič (Ed.), Predstavitev dobrih praks v kirurški zdravstveni negi in kirurške delavnice: zbornik predavanj z recenzijo (pp. 11–17). Celje: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.

Leung, L. (2015). Validity, reliability, and generalizability in qualitative research. Journal of Family Medicine and Primary Care, 4(3), 324. https//doi.org/10.4103/2249-4863.161306 PMid:26288766

Likar, R. (2018). Vloga patronažne medicinske sestre v pred in poporodnem obdobju ob porodu doma. In I. Takač & N. Kozar (Eds.), Obravnava ženske pred in po porodu doma v ginekološki dispanzerski ambulanti: zbornik (pp. 111–119). Maribor: Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center.

Ljubič, A., Peroša, M., & Mernik Merc, A. (2016). Obravnava novorojenčka in dojenčka na domu. In: J. Ramšak Pajk & A. Ljubič (Eds.), Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre (pp. 35–45). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Mendes, F. R. P., Parreirinha Gemito, M. L. G., do Carmo Caldeira E., da Conceição Serra, I., & Casas-Novas, M. V. (2017). Continuity of care from the perspective of users. Ciência & Saúde Coletiva, 22(3), 841–853. https://doi.org/10.1590/1413-81232017223.26292015 PMid:28300992

Milavec Kapun, M. (2006). Kontinuirana zdravstvena nega z vidika patronažne medicinske sestre. In M. M. Logonder, K. Lokar & B. Skela Savič (Eds), Med bolnišnico in domom: izziv medicinski sestri za kontinuirano onkološko zdravstveno nego, standardi zdravstvene nege Onkološkega inštituta Ljubljana (pp. 11–19). Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Ministrstvo za zdravje [MZ]. (2016). Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji: Povzetek in ključne ugotovitve. Retrieved February 26, 2019 from http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/Analiza/analiza_ZS_povzetek_in_kljucne_ugotovitve_lektorirana_verzija.pdf?fbclid=IwAR03P5B5LR3j1F1znh80eb3CwXJp74taskDWWCTZJDOhr5YyUw_tZSHe_s

Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve [MZ in MDDSZ]. (2004). Navodilo o zagotavljanju zdravstvene in socialnovarstvene obravnave v primerih odpusta iz bolnišnic ter v primerih, ko upravičenec živi doma. Retrieved from http://mddsz.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/navodilo_odpust_bolnik.pdf

Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ]. (2016). Strokovne podlage za posodobitev programa preventivnega zdravstvenega varstva nosečnic, otročnic, novorojenčkov in dojenčkov na domu ter podlage za zmanjševanje neenakosti v zdravju. Retrieved from https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/strokovne_podlage_za_posodobitev_programa_preventivnega_varstva_nosecnic_otrocnic_novorojenckov_in_dojenckov_na_domu.pdf

National institute for health and care excellence [NICE]. (2015). Transition between inpatient hospital settings and community or care home settings for adults with social care needs. NICE guideline: Full version. Retrieved from https://www.nice.org.uk/guidance/ng27/evidence/full-guideline-pdf-2185185565

Odar, T. (2019). Izzivi obravnave otročnice in novorojenca po zgodnjem odpustu iz porodnišnice (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana.

Pellett, C. (2016). Discharge planning: Best practice in transitions of care. British Journal of Community Nursing, november, 21(11), 542–548. https://doi.org/10.12968/bjcn.2016.21.11.542 PMid:27809581

Peternelj, A. (2011). Priprava bolnika na odpust iz bolnišnice v domačo oskrbo: Organizirana koordinacija odpusta. In U. Lunder (Ed.), Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice: zbornik srečanja, Ljubljana, 3. februar 2011 (pp. 44–47). Ljubljana: Golnik: Bolnišnica, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo.

Petrovič, M., & Oštir, M. (2010). Kako vzpostaviti sodelovanje med zdravstvenimi delavci za oskrbo kronično bolnih otrok. In A. Črnetič (Ed.), Kronično bolan otrok - kdo naj skrbi za njegove potrebe zunaj bolnišnice: Zbornik predavanj (pp. 31–33). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Polit, D. F., & Beck, C. T. (2012). Nursing research: Generating and assessing evidence for nursing practice (9th ed). Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins.

Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. (1998). Uradni list RS, št. 19.

Prijatelj, V. (2017). Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi. Retrieved from https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOCTSDPWINT/025f7c8e-dd16-48b2-b593-6c4123f5ea3d/PDF

Ramšak Pajk, J. (2016). Uvodno poglavje h knjigi priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre. In: J. Ramšak Pajk & A. Ljubič (Eds.), Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre (pp. 15–21). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in

babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti.

Ramšak Pajk, J. (2018). Kategorizacija zahtevnosti patronažne zdravstvene nege. Retrieved from http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/podatkovne_zbirke_raziskave/zubstat_szbo/kategorizacija_2_19_04_2018.pdf

Rant, Ž., Stanimirovič, D., Matetić, V., Indihar, S., Zidarn, J., Beštek, M., ... Žlender, A. (2017). eZdravje danes. Uporabna informatika, 25(3), 169–179.

Røsstad, T., Garasen, H., Steinsbekk, A., Sletvold, O., & Grimsmo, A. (2013). Development of a patient-centred care pathway across healthcare providers: A qualitative study. BMC Health Services Research, 13, Article 121. https://doi.org/10.1186/1472-6963-13-121 PMid:23547654; PMCid:PMC3618199

Smith, S. B., & Alexander, J. W. (2012). Nursing perception of patient transitions from hospitals to home with home health. Professional Case Management, 17(4), 175–185. https://doi.org/10.1097/NCM.0b013e31825297e8 PMid:22660340

Streubert, H. J., & Rinaldi Carpenter, D. (2011). A Qualitative research in nursing: Advancing the humanistic imperative (5th ed.). Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.

The Queen's Nursing Institute [QNI]. (2016). Discharge planning: Best practice in transitions of care. Retrieved from https://www.qni.org.uk/wp-content/uploads/2016/09/discharge_planning_report_2015.pdf

Thomas-Gregory, A., & Richmond, I. (2015). The role of the community nurse in integrated end of life care. Primary Health Care, 25(3), 33–39. https://doi.org/10.7748/phc.25.3.33.e947

Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju (p. 122). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714

Zakon o pacientovih pravicah /ZPacP/ (2008). Uradni list RS, št. 15.

Zavrl Džananović, D. (2015). Omajan koncept patronažnega varstva. Retrieved from http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/podatkovne_zbirke_raziskave/pv_omajan_koncept.pdf

Železnik, D., Horvat, M., Panikvar-Žlahtič, K., Filej, B., & Vidmar, I. (2011). Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Prenosi

Objavljeno

2021-03-19

Kako citirati

Žele, M., Šućurović, A., & Kegl, B. (2021). Kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov: kvalitativna raziskava. Obzornik Zdravstvene Nege, 55(1), 24–34. https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.1.3011

Številka

Rubrike

Izvirni znanstveni članek

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)