Zasnova prototipa informacijskega sistema za klinično pot otročnice in novorojenca v zgodnjem poporodnem in neonatalnem obdobju

Uroš Višič; Boštjan Žvanut

doi:10.14528/snr.2021.55.2.2975

Avtorji

Uroš Višič Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana, Slovenija https://orcid.org/0000-0002-9563-6903
Boštjan Žvanut Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Katedra za zdravstveno nego, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija https://orcid.org/0000-0002-5374-1609

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.2.2975

Ključne besede:

zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, dokumentiranje, kakovost, obravnava

Povzetek

Uvod: Klinična pot je metodologija, ki celotnemu zdravstvenemu timu omogoča racionalno in na primerih dobre prakse utemeljeno obravnavo, spremljanje opravljenega dela ter poenoteno in poenostavljeno dokumentiranje. Cilj je bil identificirati klinično pot za učinkovito obravnavo otročnice in razviti prototip informacijskega sistema, ki bi olajšal izvajanje omenjene poti.
Metode: S sistematičnim pregledom literature je bila identificirana obstoječa klinična pot. Z metodo modeliranja in s strukturiranimi intervjuji šestih deležnic v fokusni skupini je bil oblikovan prototip informacijskega sistema. Evalviran je bil s prepoznavanjem vzorcev in ključnih tem iz kliničnega okolja.
Rezultati: Kriteriji presojanja deležnic fokusne skupine pri evalvaciji prototipa kažejo, da lahko prototip informacijskega sistema ustrezno podpre omenjeno klinično pot. Predlogi za izboljšavo, ki so jih podale deležnice fokusne skupine, so bili v razviti prototip vključeni naknadno.
Diskusija in zaključek: Za obravnave znotraj sistema klinične poti v zgodnjem poporodnem obdobju so pomemben vezni člen prav medicinske sestre. Z uvedbo obravnav po sistemu klinične poti, ki je podprta s predlaganim informacijskim sistemom, se lahko bistveno izboljša način dokumentiranja obravnav pri izvajanju omenjene klinične poti. Z reduciranjem nepotrebnega dvojnega beleženja bi medicinske sestre pridobile več časa, ki bi ga lahko koristneje porabile.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Literatura

Bick, D., Malone, J., & Fontenla, M. (2009). A case study evaluation of implementation of a care pathway to support normal birth on English birth centre: Anticipated benefits and unintended consequences. Pregnancy and Childbirth, 9(47), 2−12. https://doi.org/10.1186/1471-2393-9-47 PMid:19804624 PMCid:PMC2761848

Gan, B., Mao, J., & Huang, W. (2013). Application of clinical pathway in vaginal delivery due to full-term premature rupture of fetal membranes. Journal of Cardiovascular Magnetic Resonance, 9(1), 365−368. https://doi.org/10.3109/23256176.2013.856103

Hunter, B., & Segrott, J. (2010). Using a clinical pathway to support normal birth: Impact on practitioner roles and working practices. Birth, 37(3), 227−234. https://doi.org/10.1111/j.1523-536X.2010.00410.x PMid:20887539

Hunter, B., & Segrott, J. (2014). Renegotiating inter-professionals’ boundaries in maternity care: Implementing clinical pathway for normal labour. Sociology of Health & Illness, 36(5), 719−733. https://doi.org/10.1111/1467-9566.12096 PMid:24640992 PMCid:PMC4244180

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Marušič, D., & Simčič, B. (2009). Priročnik za oblikovanje kliničnih poti (pp. 12−38). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

Portillo, M., Hausmann, M., & Chouhan, S. (2016). Developments in magnet modeling and beam optics for the ARIS separator at FRIB. Nuclear Instruments and Methods in Physics Research, 2(2), 151−153. https://doi.org/10.1016/j.nimb.2016.01.029

Robida, A. (2006). Metodološka priporočila za oblikovanje in uvajanje kliničnih poti (pp. 6−11). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

Starc, A. (2014). Profesionalizacija zdravstvene nege za kakovostne zdravstvene storitve (pp. 14−40). Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.

Steblovnik, L., & Kavšek, G. (2013). Klinična pot porodnice (p. 218). Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Ginekološka klinika, Klinični oddelek za perinatologijo.

Šavora, M. (2013). Klinične poti kot orodje za nadzor in preverjanje kakovosti zdravstvenih storitev (magistrsko delo, pp. 8−16). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

Štrumbelj, T., & Lučovnik, M. (2014). Standardna obravnava pacientke v predporodnem varstvu. In: Reševanje izzivov v skrbi za zdravje žensk, otrok in družin: Zbornik predavanj, Strokovno srečanje Sekcije medicinskih sester in babic, Maribor, November 2014 (pp. 3−5). Ljubljana: Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in babic.

Vreček, M. (2016). Informatizacija klinične poti v zdravstvu (diplomsko delo, pp. 8−12). Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj.

World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714

Yang, H. (2012). Knowledge-based clinical pathways for medical quality improvement. Information Systems Frontier, 14(1), 105−109. https://doi.org/10.1007/s10796-011-9307-z

Zaletel, M. (2014). Pomen kliničnih smernic v zdravstveni negi. Rehabilitacija, 13(1), 19.