Vpliv multimodalne analgezije na samostojnost otročnic pri osebni higieni, skrbi za novorojenčka in dojenja po carskem rezu
retrospektivna kohortna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.3.3137Ključne besede:
bolečina, porod, negovalne intervencije, analgezija, dojenjePovzetek
Uvod: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z uvedbo multimodalne analgezije po carskem rezu zmanjšamo odmerke opioidov in pospešimo pooperativno okrevanje.
Metode: V retrospektivni kohortni raziskavi sta bili primerjani dve skupini: eksperimentalna (po uvedbi novega analgetičnega režima) in kontrolna skupina (pred uvedbo novega analgetičnega režima). Opazovana je bila sposobnost samostojne osebne higiene porodnice, skrb za novorojenčka po carskem rezu in čas od operacije do prvega podoja. Pri statistični analizi je bil uporabljen test hi-kvadrat in Mann-Whitneyjev U-test.
Rezultati: V skupino z quadratus lumborum blokom in v kontrolno skupino smo vključili po 58 otročnic. Po uvedbi multimodalnega analgetičnega režima je večji delež otročnic samostojno skrbel za osebno higieno po šestih urah po carskem rezu (44 (76 %) otročnic v skupini quadratus lumborum blok in nobena v skupini opioidne analgezije). Po dvanajstih urah se je delež pri skrbi za osebno higieno v skupini, v kateri smo lajšali bolečino z opioidno analgezijo, nekoliko popravil 55 (95 %) v prvi skupini in v drugi skupini 28 (48 %, p < 0,001). Prvi podoj po carskem rezu je bil v prvi uri po operaciji pogostejši pri kontrolni skupini (19 otročnic pri quadratus lumborum bloku (33 %) in 32 otročnic z opioidno analgezijo (55 %, p = 0,02), po dveh urah razlik ga niso zaznali.
Diskusija in zaključek: Z multimodalnim analgetičnim načinom pripomoremo k hitrejšemu samostojnemu izvajanju negovalnih aktivnosti otročnice, ki ji omogočajo hitrejšo prilagoditev na novo življenjsko vlogo.
Prenosi
Metrike
Literatura
Abdulkhalikova, D., Trojner Bregar, A., & Premru Sršen, T. (2016). Slovenska priporočila za vaginalni porod po carskem rezu. Zdravniški Vestnik, 85(1), 244−256. https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.1512
ACOG Committee Opinion. No. 742 Summary. (2018). Postpartum pain management. Obstetric Gynecology, 132, 252–253. https://doi.org/10.1097/AOG.0000000000002683
Balatero, J., Spilker, A., & McNiesh, S. (2019). Barriers to skinto-skin contact after caesarean birth. The American Journal of Maternal/ Child Nursing, 44(3), 137−143. https://doi.org/10.1097/NMC.0000000000000521 PMid:31033584
Bornstein, E., Husk, G., Lenchner, E., Grunebaum, A., Gadomski, T., Zottola, C. … Chervenak, F. (2021). Implementation of a
standardized post-cesarean delivery order set with multimodal combination analgesia reduces inpatient opioid usage. Journal
of Clinical Medicine, 10(1), 1−10. https://doi.org/10.3390/jcm10010007 PMid:33375192; PMCid:PMC7793107
Brady, K., Bulpitt, D., & Chiarelli, C. (2014). An interprofessional quality improvement project to implement maternal / infant skin-to-skin contact during cesarean delivery. Journal of Obstetrics, Gynecologic & Neonatal Nursing, 43(4), 488−496. https://doi.org/10.1111/1552-6909.12469 PMid:24981767; PMCid:PMC4491370
Eisenach, J., Pan, P., Smiley, R., Lavand'homme, P., Landau, R., & Houle, T. (2009). Severity of acute pain after childbirth, but not type of delivery, predicts persistent pain and postpartum depression. Pain, 140(1), 87−94. https://doi.org/10.1016/j.pain.2008.07.011 PMid:18818022; PMCid:PMC2605246
European Perinatal Health Report. (2018, November). Core indicators of the health and care of pregnant women and babies in Europe in 2015. Retrieved April 24, 2021 from https://www.europeristat.com/images/EPHR2015_Euro-Peristat.pdf
Food and Drug Administration (2017, April, 20). FDA Drug Safety Communication: FDA evaluating the risks of using the pain medicine tramadol in children aged 17 and younger. Retrieved April 24, 2021 from https://www.fda.gov/drugs/drug-safety-andavailability/fda-drug-safety-communication-fda-evaluatingrisks-using-pain-medicine-tramadol-children-aged-17
Herdman T., Kamitsuru S., Lokar k., Bradač H., Cafuta A., Mihelič Zajec A. … Rebec D. (2019). Negovalne diagnoze: definicije in klasifikacija NANDA 2018-2020, (pp. 12-16). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Huang, J. (2015). The experience of nursing intervention for cesarean section pregnancy. Journal of Nursing, 4(3), 4−6. https://doi.org/10.18686/jn.v4i3.2
Holland, E., Bateman, B., Cole, N., Taggart, A., Robinson, L., Sugrue, R. … Robinson, J. (2019). Evaluation of a quality improvement intervention that eliminated routine use of opioids after cesarean delivery. Obstetrics & Gynecology, 133(1), 91−97. https://doi.org/10.1097/AOG.0000000000003010 PMid:30531571
Jin, J., Sturza, M., Maguire, S., Waljee, J., Smith, R., & Peahl, A. (2021). Nurses' experiences with implementation of a postecesarean birth opioid - sparing protocol. The American Journal of Maternal/ Child Nursing, 46(2), 110−115. https://doi.org/10.1097/NMC.0000000000000694 PMid:33315633
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Kostnapfel, T., & Hočevar Grom, A (2019). Razširjenost predpisovanja opioidov v Sloveniji. ISIS, 11, 38–42.
Pavel, N. (2016). Šest področij v porodni sobi za boljšo porodno prakso (magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor. Retrieved April 24, 2021 from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=59851
Schoenwald, A., Windsor, C., Gosden, E., & Douglas, C. (2018). Nurse practitioner led pain management the day after cesarean
section: A randomized controlled trial and follow-up study. International Journal of Nursing Studies, 78(2), 1−9. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2017.08.009 PMid:28965648
Smith, A., Young, P., Blosser, C., & Poole, A. (2019). Multimodal stepwise approach to reducing in-hospital opioid use after
cesarean delivery: A quality improvement initiative. Obstetrics & Gynecology, 133(4), 700−706. https://doi.org/10.1097/AOG.0000000000003156 PMid:30870302
Stopar-Pintarič, T., Blajić, I., Višić U., Žnider, M., Plesničar, A. … Lučovnik, M. (2021). Posteromedial quadratus lumborum block versus wound infiltration after caesarean section: A randomised, double-blind, controlled study. European Journal of Anaesthesiology, 38(2), 128−144. https://doi.org/10.1097/EJA.0000000000001531 PMid:33988528
Višić U., Stopar Pintarič, T., Albreht, T., Blajić, I., & Lučovnik, M. (2021). Multimodal stepwise analgesia for reducing opioid consumption after cesarean delivery. Clinical and Experimental Obstetrics & Gynecology, 48(5), 1162−1166. https://doi.org/10.31083/j.ceog4805186
Wang, L. Z., Wei, C. N., Xiao, F., Chang, X. Y., & Zhang, Y. F. (2018). Incidence and risk factors for chronic pain after elective cesarean delivery under spinal anaesthesia in a Chinese cohort: A prospective study. International Journal of Obstetrics Anaesthesia, 34(1), 21−27. https://doi.org/10.1016/j.ijoa.2018.01.009 PMid:29534950
Wen, J., Yu, G., Kong, Y., Liu, F., & Wei, H. (2020). An exploration of the breastfeeding behaviors of women after cesarean section:
A qualitative study. International Journal of Nursing Science, 7(4), Article 419426. https://doi.org/10.1016/j.ijnss.2020.07.008
PMid:33195754; PMCid:PMC7644566
World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research
involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
