Izkušnje z učnimi delavnicami za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege v klinično prakso
kvalitativna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.4.3270Ključne besede:
izobraževanje, akutna obravnava, standardiziran jezik, izkušnje, medicinska sestrePovzetek
Uvod: Uporaba naprednega procesa zdravstvene nege predstavlja za medicinske sestre v praksi velik izziv, zato so bile za njih organizirane učne delavnice za uvedbo standardiziranih jezikov zdravstvene nege. Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje medicinskih sester z zvedenim izobraževanjem.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna deskriptivna metoda. Instrument za zbiranje podatkov je bil evalvacijski list s tremi odprtimi vprašanji. V priložnostni vzorec je bilo vključenih 160 medicinskih sester, ki so se udeležile serije učnih delavnic v letih 2020 in 2021. Kvalitativna analiza zapisov je bila izvedena s tematsko mrežo.
Rezultati: Na osnovi analize zapisov je bilo oblikovano tematsko omrežje »izkušnje udeležencev z učno delavnico« z dvema skupnima temama: »izvedba učne delavnice« in «uporaba v praksi«. V okviru prve skupne teme so bile izkušnje udeležencev večinsko pozitivne, negativno je bilo ocenjeno le gradivo. V okviru druge skupne teme so prevladovali predlogi za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege v prakso, negativne izkušnje so se nanašale na zahtevnost vsebine, pozitivne pa na vpogled v znanja prihodnosti.
Diskusija in zaključek: Udeleženci učnih delavnic so bili v večini zadovoljni z izvedbo učnih delavnic za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege, hkrati so izrazili tudi skrb o utemeljenosti uvajanja standardiziranega jezika v prakso v trenutni okoliščini pomanjkanja medicinskih sester. Nadaljevati je treba s sistematičnim formalnim, kot tudi neformalnim izobraževanjem medicinskih sester, ki delujejo v klinični praksi, pri čemer je za doseganje večjega učinka in večje motiviranosti treba uporabiti udeležencem
prilagojene načine izobraževanja.
Prenosi
Metrike
Literatura
Attride-Stirling, J. (2001). Thematic networks: An analytic tool for. Qualitative Research, 1(3), 385–405. https://doi.org/10.1177/146879410100100307
Alfaro-LeFevre, R. (2020). Comparison of nursing process, Tanner/Lasater, and NGN Clinical Judgment Models. http://www.alfaroteachsmart.com/textbooktools.html
Asmirajanti, M., Hamid, A. Y. S., & Hariyati, R. T. S. (2019). Nursing care activities based on documentation. BMC Nursing, 18(Suppl 1), Article 32. https://doi.org/10.1186/s12912-019-0352-0 PMid:31427894; PMCid:PMC6696695
Blažun, H., Saranto, K., & Vošner, J. (2013). Educating teachers and multipliers for future work with the elderly and the role of motivational workshops for the elderly≪s future participation in ICT training courses. International Journal of Health Research and Innovation, 1(1), 25–46. https://www.scienpress.com/Upload/IJHRI/Vol%201_1_3.pdf
Bruylands, M., Paans, W., Hediger, H., & Muller-Staub, M. (2013). Effects on the quality of the nursing care process through an educational program and the use of electronic nursing documentation. International Journal of Nursing Knowledge, 24(3), 163–170. https://doi.org/10.1111/j.2047-3095.2013.01248.x PMid:23859641
Butcher, H. K., Bulechek, G. M., Dochterman, J. M., & Wagner, C. M. (2018). Nursing Intervention Classification (NIC) (7th ed). Elsevier. Camargo-Figuera, F. A, Ortega-Barco, M. A., Rojas-Plata, M. C., Marin-Rodriguez, D., Alarcon-Melendez, L. J., & Villamizar-Carvajal, B. (2021). Measurement of practicesknowledge- attitudes of the nursing process: Systematic review. Investigacion y Educacion en Enfermeria, 39(3), Article e15. https://doi.org/10.17533/udea.iee.v39n3e15 PMid:34822242; PMCid:PMC8912155
Campbell, J. A., & Bogliatto, F. (2016). Speaking the same language: Using standardized terminology. Journal of Lower Genital Tract Disease, 20(1), 8–10. https://doi.org/10.1097/LGT.0000000000000157 PMid:26579837
Gordon, M. (2003). Negovalne diagnoze: priročnik (10th ed.,1st sl. ed.). Rogina. Hajdinjak, A. (1999). Pomen teoretičnih modelov za sodobno zdravstveno nego. Obzornik zdravstvene nege, 33(3/4),137–140. https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2267
Herdman, T. H., & Kamitsuru, S. (2017). Negovalne diagnoze NANDA International: definicije in klasifikacija 2015–2017 (10th ed.,1st sl. ed.). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Herdman, T. H., & Kamitsuru, S. (2019). Negovalne diagnoze NANDA International: definicije in klasifikacija 2018–2020 (11th ed., 2nd sl. ed.). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Howitt, D., & Cramer, D. (Eds.). (2014). Introduction to research methods in psychology (4th ed., pp. 350–362). Pearson/Prentice Hall.
Kavalič, S., & Hajdinjak, G. (1985). Učni načrt predmeta zdravstvena nega. In Vzgojnoizobraževalni program za zdravstveno nego (pp. 78–84). Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Višja šola za zdravstvena delavce.
Klančnik Gruden, M., Muller-Staub, M., Pajnkihar, M., & Štiglic, G. (2022). Standardization of quality of diagnoses, interventions, and outcomes (Q-DIO) measurement instrument for use in Slovenia. Zdravstveno Varstvo, 61(1), 14–23. https://doi.org/10.2478/sjph-2022-0004 PMid:35111262; PMCid:PMC8776288
Kodeks etike v zdravstveni negi Slovenije. (2024). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Moorhead, S., Swanson, E., Johnson, M., & Maas, L. M. (2018). Nursing Outcomes Classificatinon (NOC) (6th ed.). Elsevier.
Muller-Staub, M., Lunney, M., Odenbreit, M., Needham, I., Lavin, M.A., & van Achtenberg, T. (2009) Development of an instrument to measure the quality of documented nursing diagnoses, interventions and outcomes: The Q-DIO. Journal of Clinical Nursing, 18(7), 1027–1037. https://doi.org/10.1111/j.1365-2702.2008.02603.x PMid:19220614
Leoni-Scheiber, C., Mayer, H., & Muller-Staub, M. (2019a). Relationships between the Advanced Nursing Process quality and nurses≪ and patient≪ characteristics: A cross-sectional study. Nursing Open, 7(1), 419–429. https://doi.org/10.1002/nop2.405 PMid:31871727; PMCid:PMC6917982
Leoni-Scheiber, C., Mayer, H., & Muller-Staub, M. (2019b). Does the quality of the Advanced Nursing Process match reality: A comparison of observations, patient interviews, and nursing records. https://www.researchgate.net/publication/351970779
Leoni-Scheiber, C., Mayer, H., & Muller-Staub, M. (2019c). Measuring the effects of guided clinical reasoning on the Advanced Nursing Process quality, on nurses≪ knowledge and attitude: Study protocol. Nursing Open, 6(3), 1269–1280. https://doi.org/10.1002/nop2.299 PMid:31367454; PMCid:PMC6650691
Melo, L. S., Figueiredo, L. S., Pereira, J. M. V., Flores, P. V. P., Siqueira, M. E. B., & Cavalcanti, A. C. D. (2018). Educational strategies used in standardized language systems by nurses: An integrative review. Online Brazilian Journal of Nursing, 16(3), 366–375. https://doi.org/10.17665/1676-4285.20175549
O'Sulivan, P. S., & Irby, D. M. (2021). Educator identity formation: A faculty development workshop. MedEdPORTAL 17, Article 11070. https://doi.org/10.15766/mep_2374-8265.11070 PMid:33473380; PMCid:PMC7809926
Oreofe, A. I, & Oyenike, A. M. (2018). Transforming practice through nursing innovative patient centered care: Standardized nursing languages. International Journal of Caring Sciences, 11(2), 1319–1322. https://www.internationaljournalofcaringsciences.org/docs/76_oyenike_special_10_5.pdf
Ozveren, H., Ozden, D., & Gulnar, E. (2019). Determination of nursing studensts perception states in nursing diagnosis. International Journal of Caring Sciences, 12(2), 1049–1056. https://internationaljournalofcaringsciences.org/docs/50_ozveren_original_12_2.pdf
Ozkaynak, M., Sircar, C. M., Frye, O., & Valdez, R. S. (2021). A systematic review of design workshops for health information technologies. Informatics, 8(2), Article 34. https://doi.org/10.3390/informatics8020034
Patiraki, E., Katsaragakis, S., Dreliozi, A., & Prezerakos, P. (2017). Nursing care plans based on NANDA, Nursing Interventions Classification, and Nursing Outcomes Classification: The investigation of the effectiveness of an educational intervention in Greece. International Journal of Nursing Knowledge, 28(2), 88–93. https://doi.org/10.1111/2047-3095.12120 PMid:26472136; PMCid:PMC6120146,
Papež, T. (2017). Učinkovitost delavnice zdravega hujšanja v Zdravstvenem domu Trebnje v letu 2013: poročilo o raziskavi [diplomsko delo, Univerza v Ljubljani].
Polit, D. F., & Beck, C. T. (2017). Nursing research: Generating and assessing evidence for nursing practice (10th ed). Walters Kluwer.
Roblek, V. (2009). Primer analize besedila v kvalitativni raziskavi. Management, 4(1), 53–69. https://www.fm-kp.si/zalozba/issn/1854-4231/4_053-069.pdf
Ruthenford, M. (2008). Standadized nursing language: What does it mean for nursing practice? The Online Journal of Issues of Nursing, 13(1), Article 5. https://doi.org/10.3912/OJIN.Vol13No01PPT05
Svet Evrope. (2009). Človekove pravice v zvezi z biomedicino: Oviedska konvencija in dodatni protokoli. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
World Medical Association (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. JAMA, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Zupanc Grom, R. (2013). Ugotavljanje potreb po izobraževanju odraslih. In B. Bukovec, S. Preskar, & R. Zupanc Grom (Eds.) Ugotavljanje potreb, organizacija in vodenje programov neformalnega izobraževanja odraslih: izobraževalni program za usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih (pp. 19–35). Zveza ljudskih univerz Slovenije.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.