Poznavanje virusa humane imunske pomanjkljivosti in prepričanja zaposlenih v zdravstveni negi
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2026.60.1.3316Ključne besede:
izobrazba, spolno prenosljive okužbe, zdravstveni delavci, stigma, virus imunske pomanjkljivostiPovzetek
Uvod: V javni percepciji so se skozi čas oblikovale napačne predstave o okužbi z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV) in sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti (aids). Prepričanje, da je virus HIV vezan na določene skupine ljudi, prispeva k stigmatizaciji in socialnemu izključevanju, kar otežuje vključevanje v družbo in dostop do zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil preveriti povezanost med znanjem izvajalcev zdravstvene nege o okužbi z virusom HIV in prepričanji, ki jih imajo zdravstveni delavci o okuženih s tem virusom.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. Podatke smo zbrali z vprašalnikom na priložnostnem vzorcu 166 oseb (87,3 % ženskega spola). Notranjo konsistentnost vprašalnika smo potrdili z izračunom Cronbach alfe za podlestvice, nastale na podlagi faktorske analize (0,773 (95% CI [0,705; 0,827]) in 0,746 (95% CI [0,670; 0,807]).
Rezultati: Eksplorativna faktorska analiza je pokazala, da se jasno izločita dva faktorja oziroma zaščitniška in obtoževalna prepričanja (51,1 % variance). Zaščitniška prepričanja so bila povezana z znanjem o okužbi (r = –0,439, p < 0,001). Regresijska analiza je pokazala, da sta delovna doba (b = –0,045, t = –3,065, p = 0,002) in zaposlitveni status diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika (v primerjavi z bolničarjem negovalcem) (b = 1,080, t = 2,43, p = 0,016) značilna napovedovalca znanja o virusu HIV.
Diskusija in zaključek: Z omogočanjem pogostejših izobraževanj o okužbah z virusom HIV bi lahko zmanjšali strah zdravstvenih delavcev in stigmatizacijo pacientov ter izboljšali njihovo oskrbo.
Prenosi
Literatura
Bogdanović, V. S., Aranđelović, B., & Stanojević, Č. (2017). The importance of blood-transmitted disease prevention with health workers. Sestrinska reč, 21(74), 30–33. https://doi.org/10.5937/sestRec1774030B
Bonacaro, A., Stroumpouki, T., Triglia, C., Vizilio, E., Stavropoulou, A., Papageorgiou, D., & Rubbi, I. (2022). Nursing students' attitudes on caring for people living with HIV/AIDS. A European Multicentre Study: Nursing students' attitudes and HIV. Acta Biomedica Atenei Parmensis, 93(S2), Article e2022191. https://doi.org/10.23750/abm.v93iS2.12999
Center za družboslovno informatiko. (b. d.). 1KA: Spletne ankete. https://www.1ka.si/d/sl
Chambers, L. A., Rueda, S., Baker, D. N., Wilson, M. G., Deutsch, R., Raeifar, E., Rourke, S. B., & Team, T. S. R. (2015). Stigma, HIV and health: A qualitative synthesis. BMC Public Health, 15(1), Article 848. https://doi.org/10.1186/s12889-015-2197-0
Forsetlund, L., O'Brien, M. A., Forsén, L., Mwai, L., Reinar, L. M., Okwen, M. P., Horsley, T., & Rose, C. J. (2021). Continuing education meetings and workshops: Effects on professional practice and healthcare outcomes. Cochrane Database of Systematic Reviews, 9(9), CD003030. https://doi.org/10.1002/14651858.CD003030.pub3
Gagnon, M. (2015). Re-thinking HIV-related stigma in health care settings: A qualitative study. Journal of the Association of Nurses in AIDS Care, 26(6), 703–719. https://doi.org/10.1016/j.jana.2015.07.005
Geter, A., Herron, A. R., & Sutton, M. Y. (2018). HIV-related stigma by healthcare providers in the United States: A systematic review. AIDS Patient Care and STDs, 32(10), 418–424. https://doi.org/10.1089/apc.2018.0114
Joint United Nations Programme on HIV/AIDS. (2024). The urgency of now: AIDS at a crossroads (Global AIDS Update 2024). UNAIDS. https://crossroads.unaids.org/wp-content/uploads/2024/07/GAU-2024-Full-report_En.pdf
Klavs, I., & Kustec, T. (Eds.). (2022). Okužba s HIV v Sloveniji: Letno poročilo 2020. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/08/06_hiv_letno_porocilo_2020_-_koncno-popravek-1.pdf
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Ledda, C., Cicciù, F., Puglisi, B., Ramaci, T., Nunnari, G., & Rapisarda, V. (2017). Attitude of health care workers (HCWs) toward patients affected by HIV/AIDS and drug users: A cross-sectional study. International Journal of Environmental Research and Public Health, 14(3), Article 284. https://doi.org/10.3390/ijerph14030284
Melhuish, A., & Lewthwaite, P. (2022). Natural history of HIV and AIDS. Medicine, 50(5), 298–303. https://doi.org/10.1016/j.mpmed.2022.02.011
Moloney, P. (2016). Duševno zdravje in stigma v Evropi. In Mental European Network of sport events (Ed.), 12 strateških dokumentov. Povezave duševnega zdravja s športom in fizično aktivnostjo. Za promocije aktivnega življenja za duševno zdravje. Mental European Network of sport events. http://www.ozara.si/wp-content/uploads/2018/07/MENS_policy_papers_SLOVENIAN_FINAL_WEB.pdf#page=80
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Okužba s HIV v Sloveniji. Podatki o prijavljenih primerih do vključno 20. novembra 2022. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/11/okuzba_s_hiv_v_si_do_vkljucno_20.11.2022_-_sda.pdf
Plahuta, A., Skrt, S., Jazbec, J., Prosen, M., & Ličen, S. (2022). Zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo zdravstvenih storitev v obdobju epidemije covida-19: opisna raziskava. Obzornik zdravstvene nege, 56(4), 291–300. https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3124
Plahuta, A., Skrt, S., Jazbec, J., & Ličen, S. (2023). Odnos in pripravljenost zaposlenih v zdravstveni negi za oskrbo pacientov s HIV/AIDS-om: opisna raziskava. Obzornik zdravstvene nege, 57(1), 24–31. https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3111
Prezelj, T. (2022). Odraz epidemije v evropski vizualni kulturi. Časopis za kritiko znanosti, 50(285), 33–55.
Ramšak, M. (2023). Healthcare provision of sexual and gender minorities in Slovenia: Legal regulations and hospital practices. Etnološka tribina, 53(46), 255–280. https://doi.org/10.15378/1848-9540.2023.46.10
Tomažič, J. (2016). Epidemiološko spremljanje okužbe s HIV v Sloveniji. In M. Ćosić (Ed.), Trideset let hiva v Sloveniji (122–142). DruštvoinformacijskicenterLegebitra. https://odzivnahiv.legebitra.si/wp-content/uploads/2016/11/68.811-ZBORNIK-web.pdf
Vorasane, S., Jimba, M., Kikuchi, K., Yasuoka, J., Nanishi, K., Durham, J., & Sychareun, V. (2017). An investigation of stigmatizing attitudes towards people living with HIV/AIDS by doctors and nurses in Vientiane, Lao PDR. BMC Health Services Research, 17(1), Article 125. https://doi.org/10.1186/s12913-017-2068-8
Wagner, A. C., Girard, T., McShane, K. E., Margolese, S., & Hart, T. A. (2017). HIV-related stigma and overlapping stigmas towards people living with HIV among health care trainees in Canada. AIDS Education and Prevention, 29(4), 364–376. https://doi.org/10.1521/aeap.2017.29.4.364
World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMID:24141714
Yuvaraj, A., Mahendra, V. S., Chakrapani, V., Yunihastuti, E., Santella, A. J., Ranauta, A., & Doughty, J. (2020). HIV and stigma in the healthcare setting. Oral Diseases, 26(S1), 103–111. https://doi.org/10.1111/odi.13585
Zarei, N., Joulaei, H., Darabi, E., & Fararouei, M. (2015). Stigmatized attitude of healthcare providers: A barrier for delivering health services to HIV positive patients. International Journal of Community Based Nursing and Midwifery, 3(4), 292–300.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
