Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti

Avtorji

  • Karmen Jerkič Splošna Bolnišnica »Franca Derganca«, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri Gorici
  • Katarina Babnik Katarina Babnik, univ. dipl. psih.; Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola
  • Igor Karnjuš Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2014.48.2.19

Ključne besede:

psihično nasilje, zdravstvena nega, urgentne ambulante

Povzetek

Uvod: Namen raziskave je bil proučiti pojavnost verbalnega in drugih oblik posrednega nasilja na vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentni dejavnosti, in sicer identificirati pogostost doživljanja, oblike nasilja, najpogostejše povzročitelje nasilja, zaznane vzroke ter demografske spremenljivke zaposlenih, ki nasilje na delovnem mestu zaznavajo pogosteje. Metode: Raziskava je bila opravljena na nenaključnem vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentnih ambulantah primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva (n = 62) v severnoprimorski regiji. Uporabljen je bil strukturirani vprašalnik, ki je vključeval 18 vprašanj. Podatki so bili obdelani s frekvencami, strukturnimi deleži in testom χ2. Rezultati: Dve tretjini udeležencev (46 izborov oz. 74,2 %) je že doživelo verbalno ali druge oblike posrednega nasilja na delovnem mestu, predvsem v obliki aktivnega neposrednega verbalnega nasilja s strani svojcev in pacientov. Najpogosteje zaznani razlogi nasilja so neustrezni, prenapolnjeni čakalni prostori (36 izborov). Tovrstno nasilje pogosteje zaznavajo zaposleni z daljšo delovno dobo (χ2 = 9,841, p = 0,003) ter starejši delavci (χ2 = 4,891, p = 0,041). Stopnja verbalnega in posrednega nasilja se je po oceni udeležencev z leti zmerno do opazno povečala. Diskusija in zaključek: Dobljeni rezultati so primerljivi z rezultati raziskav v tujini. Nadaljnje raziskave se morajo usmeriti v podrobnejšo fenomenološko izkušnjo doživljanja nasilja na delovnem mestu.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Biografije avtorja

Karmen Jerkič, Splošna Bolnišnica »Franca Derganca«, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri Gorici

Karmen Jerkič, dipl. m. s.

Katarina Babnik, Katarina Babnik, univ. dipl. psih.; Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola

doc. dr. Katarina Babnik, univ. dipl. psih.

Igor Karnjuš, Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola

pred. Igor Karnjuš, dipl. zn., mag. zdr. neg.

Literatura

Anderson, L., FitzGerald, M. & Luck, L., 2010. An integrative literature review of interventions to reduce violence against emergency department nurses. Journal of Clinical Nursing, 19(17–18), pp. 2520–2530. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2702.2009.03144.x, PMid:20553349

Artz, S., Nicholson, D. & Magnuson, D., 2008. Examining sex differences in the use of direct and indirect aggression. Gender Issues, 25(4), pp. 267–288. http://dx.doi.org/10.1007/s12147-008-9065-5

Babnik, K., Štemberger Kolnik, T. & Kopač, N., 2012. Predstavitev rezultatov dela raziskave »Nasilje nad medicinskimi sestrami na delovnem mestu«: oblike, pogostost in povzročitelji psihičnega nasilja. Obzornik zdravstvene nege, 46(2), pp. 147–156.

Bonner, G., & McLaughlin, S., 2007. The psychological impact of aggression on nursing staff. British Journal of Nursing, 16(13), pp. 810–814. http://dx.doi.org/10.12968/bjon.2007.16.13.24248, PMid:17851336

Bucik, V., 1997. Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, pp. 134–136.

Catlette, M.A., 2005. Descriptive study of the perceptions of workplace violence and safety strategies of nurses working in level I traumacenters. Journal of Emergency Nursing, 31(6), pp. 519–525. http://dx.doi.org/10.1016/j.jen.2005.07.008, PMid:16308040

Clements, P.T., DeRanieri, J.T., Clark, K., Manno, M.S. & Kuhn, D.W., 2005. Workplace violence and corporate policy for health care settings. Nursing Economics, 23(3), pp. 1–10. Available at: http://www.ncdsv.org/images/WorkplaceViolenceCorporatePolicyHealthCare.pdf [5. 10. 2013].

Esmaeilpour, M., Salsali, M. & Ahmadi, F., 2011. Workplace violence against Iranian nurses working in emergency departments. International Nursing Review, 58(1), pp. 130–137. http://dx.doi.org/10.1111/j.1466-7657.2010.00834.x, PMid:21281305

Farrell, G.A., 1997. Aggression in clinical settings: nurses’ views. Journal of Advanced Nursing, 25(3), pp. 501–508. http://dx.doi.org/10.1046/j.1365-2648.1997.1997025501.x, PMid:9080276

Ferns, T., Cork, A. & Rew, M., 2005. Personal safety in the accident and emergency department. British Journal of Nursing, 14(13), pp. 725–730. PMid:16116374

Ferrinho, P., Biscaia, A., Fronteira, I., Craveiro, I., Antunes, A.R., Conceição, C., et al., 2003. Patterns of perceptions of workplace violence in the Portuguese health care sector. Human Resources for Health,1(1), p. 11. http://dx.doi.org/10.1186/1478-4491-1-11, PMid:14613526; PMCid:PMC317380

Gacki-Smith, J., Juarez A.M., Boyett, L., Homeyer, C., Robinson, L. & MacLean, S.L., 2009. Violence against nurses working in US emergency departments. Journal of Nursing Administration, 39(7-8), pp. 340–349. http://dx.doi.org/10.1097/NNA.0b013e3181ae97db, PMid:19641432

Hahn, S., Müller, M., Needham, I., Dassen, T., Kok, G. & Halfens, R.J., 2010. Factors associated with patient and visitor violence experienced bynurses in general hospitals in Switzerland: a cross-sectional survey. Journal of Clinical Cursing, 19(23-24), pp. 3535–3546. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2702.2010.03361.x, PMid:20958803

James, A., Madeley, R. & Dove, A., 2006. Violence and aggression in the emergency department. Emergency Medicine Journal, 23(6), pp. 431–434. http://dx.doi.org/10.1136/emj.2005.028621, PMid:16714500; PMCid:PMC2564335

Klemenc, D. & Pahor, M., 2004. Zmanjševanje pojavov nasilja na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji. Obzornik zdravstvene nege, 38(1), pp. 43–52.

Kwok, R.P.W., Law, Y.K., Li, K.E., Ng Y.C., Cheung M.H., Fung V.K.P., et al., 2006. Prevalence of workplace violence against nurses in Hong Kong. Hong Kong Medical Journal, 12(1), pp. 6–9.

Laposa, J.M., Alden, L.E. & Fullerton, L.M., 2003. Work stress and posttraumatic stress disorder in ED nurses/personnel (CE). Journal of Emergency Nursing, 29(1), pp. 23–28. http://dx.doi.org/10.1067/men.2003.7, PMid:12556825

Luck, L., Jackson, D. & Usher, K., 2008. Innocent or culpable? Meanings that emergency department nurses ascribe to individual acts of violence. Journal of Clinical Nursing, 17(8), pp. 1071-1078. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2702.2006.01870.x, PMid:17419792

Magnavita, N. & Heponiemi, T., 2011. Workplace violence against nursing students and nurses: an Italian experience. Journal of Nursing Scholarship, 43(2), pp. 203–210. http://dx.doi.org/10.1111/j.1547-5069.2011.01392.x, PMid:21605325

Moody, R.C. & Pesut, D.J., 2006. The motivation to care: application and extension of motivation theory to professional nursing work. Journal of Health Organization and Management, 20(1), pp. 15–48. http://dx.doi.org/10.1108/14777260610656543, PMid:16703841

Moroschan, G., Hurd, P.L. & Nicoladis, E., 2009. Sex differences in the use of indirect aggression in adult Canadians. Evolutionary Psychology, 7(2), pp. 146–159.

Oztunç, G., 2006. Examination of incidents of workplace verbal abuse against nurses. Journal of Nursing Care Quality, 21(4), pp. 360–365. http://dx.doi.org/10.1097/00001786-200610000-00014, PMid:16985407

Pinar, R. & Ucmak, F., 2011. Verbal and physical violence in emergency departments: a survey of nurses in Istanbul, Turkey. Journal of Clinical Nursing, 20(3-4), pp. 510–517. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2702.2010.03520.x, PMid:20969652

Roche, M., Diers, D., Duffield, C. & Catling-Paull, C., 2010. Violence toward nurses, the work environment, and patient outcomes. Journal of Nursing Scholarship, 42(1), pp. 13–22. http://dx.doi.org/10.1111/j.1547-5069.2009.01321.x, PMid:20487182

Rolfe, A., Dalton, S., Krishnan, M., Orford, J., Mehdikhani, M., Cawley, J., & Ferrins-Browns, M., 2006. Alcohol, gender, aggression and violence: findings from the Birmingham Untreated Heavy Drinkers Project. Journal of Substance Use, 11(5), pp. 343–358. http://dx.doi.org/10.1080/14659890600677487

Ryan, D. & Maguire, J., 2006. Aggression and violence – a problem in Irish Aaccident and

Emergency Departments?. Journal of Nursing Management, 14(2), pp. 106–115. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2934.2006.00571.x, PMid:16487422

Taylor, J.L. & Rew, L., 2011. A systematic review of the literature: workplace violence in the emergency department. Journal of Clinical Nursing, 20(7-8), pp. 1072–1085. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2702.2010.03342.x, PMid:20846214

Wells, J. & Bowers, L., 2002. How prevalent is violence towards nurses working in general hospitals in the UK? Journal of Advanced Nursing, 39(3), pp. 230–240. http://dx.doi.org/10.1046/j.1365-2648.2002.02269.x, PMid:12121523

Winstanley, S. & Whittington, R., 2004. Aggression towards health care staff in a UK general hospital: variation among professions and departments. Journal of Clinical Nursing, 13(1), pp. 3–10. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2702.2004.00807.x, PMid:14687287

Zampieron, A., Galeazzo, M., Turra, S. & Buja, A., 2010. Perceived aggression towards nurses: study in two Italian health institutions. Journal of Clinical Nursing, 19(15-16), pp. 2329–2341. PMid:20550621

Prenosi

Objavljeno

2014-06-23

Kako citirati

Jerkič, K., Babnik, K., & Karnjuš, I. (2014). Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti. Obzornik Zdravstvene Nege, 48(2). https://doi.org/10.14528/snr.2014.48.2.19

Številka

Rubrike

Izvirni znanstveni članek

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >> 

##plugins.generic.recommendBySimilarity.heading##

##plugins.generic.recommendBySimilarity.advancedSearchIntro##