Razvoj elementov profesionalizacije v slovenski zdravstveni negi: tehnika skupinskih intervjujev
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.4.199Ključne besede:
menedžment, kompetence, raziskovanje, znanost, sistemizacijaPovzetek
Uvod: Stroka postane profesija, kadar s sistematičnim pristopom ustvarja novo znanje in ga prenaša v neposredno delo. Namen raziskave je bil preveriti stališča in razumevanje nekaterih elementov profesionalizacije med strokovnjaki ter prispevati k prepoznavanju dejavnikov pomembnih za razvoj profesionalizacije zdravstvene nege v Sloveniji. Metode: Uporabljena je bila tehnika skupinskega intervjuja. V dveh sekvencah so bili izvedeni štirje skupinski intervjuji, oblikovanih je bilo 15 odprtih izhodišč/vprašanj. Uporabljen je bil sistematični namenski vzorec, skupine so sestavljali strokovnjaki iz kliničnih okolij vseh ravni, učitelji srednješolskega in visokošolskega izobraževanja in študenti magistrskega in doktorskega študija (n = 48). Rezultati: Rezultati prve sekvence dajo tri tematske ugotovitve, rezultati druge sekvence nadaljnje štiri. Sinteza spoznanj obeh sekvenc je podala dve nadtemi. Prva je nacionalna odgovornost, le-ta vključuje odgovornost menedžmenta zdravstvene nege, visokošolskih zavodov in Zbornice – Zveze za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline. Druga nadtema so nacionalni kazalniki uresničevanja nacionalne odgovornosti, le-ti vključujejo (1) sistematizacijo delovnih mest za štiri ravni kompetenc, (2) raziskovanje in razvoj kot orodje dela in (3) nacionalni inštitut za raziskave v zdravstveni negi. Diskusija in zaključek: Odgovornosti za razvoj profesionalizacije so medsektorske. Potrebni sta jasna in ambiciozna vizija ter strategija razvoja zdravstvene nege, ki naj vključuje odgovornost za postavitev nove paradigme razvoja zdravstvene nege, ki bo odziv na potrebe družbe, stroke in znanosti. Strategija naj bo podprta z načrtno razdelitvijo sredstev za njeno uresničevanje.
Prenosi
Metrike
Literatura
Adams, D. & Miller, B., 2001. Professionalism in nursing behaviors of nurse practitioners. Journal of Professional Nursing, 17(4), pp. 203–210. https://doi.org/10.1053/jpnu.2001.25913 PMid:11464342
Aiken, L.H., Sloane, D., Griffiths, P., Rafferty, A.M., Bruyneel, L., McHugh, M., et al., 2017. Nursing skill mix in European hospitals: cross-sectional study of the association with mortality, patient ratings, and quality of care. BMJ Quality & Safety, 26(7), pp. 559–568. https://doi.org/10.1136/bmjqs-2016-005567 PMid:28626086; PMCid:PMC5477662
Alidina, K., 2013. Professionalism in post-licensure nurses in developed Countries. Journal of Nursing Education and Practice, 3(5), pp. 128–137.
Büscher, A., Sivertsen, B. & White, J., 2009. Nurses and midwives: a force for health. Survey on the situation of nursing and midwifery in the member states of the European Region of the World Health Organization. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.
Carvalho, T., 2014. Changing connections between professionalism and managerialism: a case study of nursing in Portugal. Journal of Professions and Organization, 1(2), pp. 176‒190. https://doi.org/10.1093/jpo/jou004
Çelik, S. & Hisar, F., 2012. The influence of the professionalism behaviour of nurses working in health institutions on job satisfaction. International Journal of Nursing Practice, 18(2), pp. 180‒187. https://doi.org/10.1111/j.1440-172X.2012.02019.x PMid:22435982
Cvetek, S., 1999. Profesionalnost in profesionalizacija v zdravstveni negi v spreminjajočem se kontekstu zdravstvenega varstva. Obzornik zdravstvene nege, 33(1–2), pp. 19‒23. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/1999.33.1.19 [2. 12. 2016].
Demirkasimoğlu, N., 2010. Defining teacher professionalism from different perspectives. Procedia Social and Behavioral Sciences, 9, pp. 2047–2051. https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2010.12.444
Directive 2013/55/EU of the European Parliament and of the Council, 2013. Official Journal of the European Union, L354/132. Available at: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013L0055&from=EN [2. 12. 2015].
EFN Workforce Committee, 2014. EFN Matrix on the 4 Categories of the Nursing Care Continuum. Brussels: EFN Workforce Committee.
Fantahun, A., Demessie, A., Gebrekirstos, K., Zemene, A. & Yetayeh, G., 2014. A cross sectional study on factors influencing professionalism in nursing among nurses in Mekelle Public Hospitals, North Ethiopia, 2012. BMC Nursing, 13(10), pp. 10‒17. https://doi.org/10.1186/1472-6955-13-10 PMid:24708544; PMCid:PMC3992135
Ghadirian, F., Mahvash, S. & Mohammad Ali, C., 2014. Nursing professionalism: an evolutionary concept analysis. Iranian Journal of Nursing and Midwifery Research, 19(1), pp. 1–10. PMid:24554953; PMCid:PMC3917177
Gomm, R., 2008. Social research methodology: a critical introduction. 2nd ed. New York: Palgrave Macmillan, pp. 239–267.
Green, J., Thorogood, N., 2004. Qualitative Methods for Health Research. London, New Delhi: Sage Publications, pp. 107–129, 173–200.
International Council of Nurses, 2008. Nursing Care Continuum and Competencies. Geneva: ICN.
Keeling, J. & Templeman, J., 2013. An exploratory study: student nurses' perceptions of professionalism. Nurse Education in Practice, 13(1), pp. 18‒22. https://doi.org/10.1016/j.nepr.2012.05.008 PMid:22652324
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Kelly, K.P., Turner, A., Gabel Speroni, K., McLaughlin, M.K. & Guzzetta, C.E., 2013. National survey of hospital nursing research, part 2: facilitators and hindrances. The Journal of nursing administration, 43(1), pp. 18‒23. https://doi.org/10.1097/NNA.0b013e3182786029 PMid:23207718
Kumar, R., 2011. Research methodology: step-by-step guide for beginners. 3rd ed. London, etc.: Sage Publications, pp. 123–129, 171–173.
Loke, J.C.F., Laurenson, M.C. & Lee, K.W., 2014. Embracing a culture in conducting research requires more than nurses' enthusiasm. Nurse education today, 34(1), pp. 132‒137. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2012.09.006 PMid:23031532
Manojlovich, M. & Ketefian, S., 2002. The effects of organizational culture on nursing professionalism: Implications for health resources planning. Canadian Journal of Nursing Research, 33(4), pp. 15–34. PMid:11998192
Melnyk, B.M., Fineout-Overholt, E., Gallagher-Ford, L. & Kaplan, L., 2012. The state of evidence-based practice in US nurses: critical implications for nurse leaders and educators. Journal of Nursing Administration, 42(9), pp. 410–417. https://doi.org/10.1097/NNA.0b013e3182664e0a PMid:22922750
Mesec, B., 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Visoka šola za socialno delo, pp. 470. Available at: https://sites.google.com/site/kvalitativnametodologija/kvalitativna-metodologija/uvod-v-kvalitativno-raziskovanjev-socialnem-delu-knjiga- [2. 5. 2017].
Pahor M., 1998. Razlogi za prehod izobraževanja za zdravstveno nego na univerzitetno raven in njihove značilnosti. Obzornik zdravstvene nege, 32(1–2), pp. 5–19. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/1998.32.1.5 [2. 5. 2017].
Pahor, M., 2006. Medicinske sestre in univerza. Domžale: Izolit, pp. 6–11.
Skela-Savič, B., Babnik, K., Dermol, V., Klemenčič, E., Pesjak, K. & Hvalič Touzery, S., 2016d. Predstavitev rezultatov raziskave DP 2.2: Razumevanje trenutnega položaja zdravstvene nege in potreb po spremembah izobraževanja in raziskovanja v zdravstveni negi na vzorcu osnovnošolske, srednješolske in visokošolske mladine : zaključno poročilo za vzorec učencev zadnje triade osnovne šole ter preliminarni rezultati raziskav, izvedenih na vzorcu srednješolcev in dodiplomskih študentov smeri Zdravstvena nega. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice, pp. 1–86.
Skela-Savič, B., Babnik, K., Trunk Širca, N., Pajnkihar, M., Klemenčič, E., Gabrovec, B., and colleagues, 2017b. Zaključno poročilo ciljno raziskovalni projekt: »Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu družbenemu razvoju«. Jesenice, etc.: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, etc., pp. 1–226.
Skela-Savič, B., Hvalič-Touzery, S. & Pesjak, K., 2017a. Professional values and competencies as explanatory factors for the use of evidence-based practice in nursing. Journal of advanced nursing, 73(1), pp. 1910–1923. https://doi.org/10.1111/jan.13280 PMid:28205259
Skela-Savič, B., Pesjak, K. & Lobe, B., 2016a. Evidence-based practice among nurses in Slovenian hospitals: a national survey. International nursing review, 63(1), pp. 122–131. https://doi.org/10.1111/inr.12233 PMid:26748610
Skela-Savič, B., Pesjak, K., Hvalič Touzery, S. & Dermol, V., 2016b. Predstavitev rezultatov raziskave DP 2.1: Razumevanje potreb po spremembah izobraževanja in raziskovanja v zdravstveni negi – vidik izvajalcev izobraževanja in delodajalcev. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice, pp. 1–36.
Skela-Savič, B., Pivač, S., Hvalič Touzery, S., Čuk, V., Kalender Smajlović, S., Smodiš, M., et al., 2016c. Prenova srednješolskega modela izobraževanja in razvoj kompetenčnega modela za vse ravni izobraževanja v zdravstveni negi : tehnika skupinskega konsenza : rezultati raziskave DP 3 in DP 4 projekta "Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina" (CRP, 2015–2017). Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, pp. 1–33.
Svetlik, I., 1999. Sodobni izzivi profesionalizmu. Knjižnica, 43(2/3), pp. 7–18. Available at: http://revija-knjiznica.zbdszveza.si/Izvodi/K9923/SVETLIK.pdf [2. 5. 2017].
Starc, A., 2009. Nursing professionalism in Slovenia: knowledge, power, and ethics. Nursing science quarterly, 22(4), pp. 371–374. https://doi.org/10.1177/0894318409344758 PMid:19858518
Starc, A., 2014. Profesionalizacija zdravstvene nege za kakovostne zdravstvene storitve. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, pp. 171–179.
Starc, A., 2016. Professionalization in healthcare chain. Journal of applied health sciences, 2(2), pp. 69–86. https://doi.org/10.24141/2/2/1
Viitanen, E., Wiili-Peltola, E., Tampsi-Jarvala, T. & Lehto, J., 2007. Firstline managers in university hospitals – captives to their own professional culture? Journal of Nursing Management, 15(1), pp. 114–122. https://doi.org/10.1111/j.1365-2934.2006.00656.x PMid:17207015
Yoder, L.H., Kirkley, D., McFall, D.C., Kirksey, K.M., StalBaum, A.L. & Sellers D., 2014. Staff nurses' use of research to facilitate evidence-based practice. The American journal of nursing, 114(9), pp. 26–37. https://doi.org/10.1097/01.NAJ.0000453753.00894.29 PMid:25121949
Watkins, D., 2011. The influence of master's education on the professional lives of British and German nurses and the further professionalization of nursing. Journal of Advanced Nursing, 67(12), pp. 2605–2614. https://doi.org/10.1111/j.1365-648.2011.05698.x PMid:21615461
Wilensky, H.D., Harold, L., 1994. The Professionalization of Everyone? The American Journal of Sociology, 70(2), pp. 137–158.
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
