Dejavniki, ki opredeljujejo vedenje moških glede vključitve v presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki
kvalitativna analiza
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.4.3216Ključne besede:
kolorektalni rak, presejalni testi, odziv, mačizemPovzetek
Uvod: Odzivnost moških na Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki je še vedno nižja kot pri ženskah. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v osebno perspektivo moških, ki opredeljuje njihovo vedenje glede vključitve v presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Na namenskem vzorcu devetih moških, starih med 50 in 74 let, ki so bili ciljano povabljeni v presejalni program Svit in so imeli izkušnjo z njim, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Raziskava je potekala med majem in junijem leta 2022. Podatki so bili analizirani s tematsko analizo vsebine.
Rezultati: S kvalitativno analizo podatkov smo ugotovljene kode razporedili v štiri teme, ki opredeljujejo percepcijo in vedenje moških, kar vpliva na njihov odziv na program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka moških: (1) doživljanje zdravstvene oskrbe; (2) znanje, stališča in prepričanja o presejalnem programu Svit; (3) doživljanje presejalnega programa Svit; (4) vpliv družbenega okolja na odzivnost na presejalni program Svit.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da so vzroki za vključevanje v program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka moških različni in so ključnega pomena za zgodnje odkrivanje raka in manjšo umrljivost zaradi bolezni. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo moški prisoten sindrom bele halje in odpora do zdravstvenih pregledov. Pri večini so prisotni strah, neznanje in pomembnost vzdrževanja »mačo imidža«. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vpliv promocije načrtovanih presejalnih programov na odziv moških na presejalni program.
Prenosi
Metrike
Literatura
Bhurgri, H., & Samiullah, S. (2017). Colon cancer screening: Is it time yet. Journal of the College of Physicians and Surgeons, 27(6), 327–328. PMid:28689518
Bass, S. B., Gordon, T. F., Ruzek, S. B., Wolak, C., Ward, S., Paranjape, A., ... Ruggieri, D. G. (2011). Perceptions of colorectal cancer screening in urban African American clinic patients: Differences by gender and screening status. Journal of Cancer Education, 26(1), 121–128. https://doi.org/10.1007/s13187-010-0123-9 PMid:20443096; PMCid:PMC2974023
Državni program obvladovanja raka (DPOR) 2022–2026. (2022). Državni program obvladovanja raka v Sloveniji. Retrieved May 15, 2023 from https://www.onko-i.si/fileadmin/user_upload/Drzavni_program_obvladovanja_raka_2022-2026.pdf
Earl, V., Beasley, D., Ye, C., Halpin, S. N., Gauthreaux, N., Escoffery, C., & Chawla, S. (2022). Barriers and facilitators to colorectal cancer screening in African-american men. Digestive Diseases and Sciences, 67(2), 463–472. https://doi.org/10.1007/s10620-021-06960-0 PMid:33811563
Gibson, W. J., & Brown, A. (2009). Working with qualitative data (p. 127). London: Sage. https://doi.org/10.4135/9780857029041
Getrich, C. M., Sussman, A. L., Helitzer, D. L., Hoffman, R. M., Warner, T. D., Sánchez, V. … RIOS Net Clinicians. (2012). Expressions of machismo in colorectal cancer screening among New Mexico Hispanic subpopulations. Qualitative Health Research, 22(4), 546–559. https://doi.org/10.1177/1049732311424509 PMid:22138258; PMCid:PMC3636712
Honein-AbouHaidar, G. N., Kastner, M., Vuong, V., Perrier, L., Daly, C., Rabeneck, L., Straus, S., & Baxter, N. N. (2016). Systematic review and meta-study synthesis of qualitative studies evaluating facilitators and barriers to participation in colorectal cancer screening. Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention, 25(6), 907–917. https://doi.org/10.1158/1055-9965.EPI-15-0990 PMid:27197277
Kaae, S., & Traulsen, J.M. (2015). Qualitative methods in pharmacy practice research. In B. Zaheen (Ed.), Pharmacy Practice Research Methods (pp. 49−68). Zuidlaren: Springer. https://doi.org/10.1007/978-3-319-14672-0_4.
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Molina-Barceló, A., Salas Trejo, D., Peiró-Pérez, R., & Málaga López, A. (2011). To participate or not: Giving voice to gender and socio-economic differences in colorectal cancer screening programmes. European Journal of Cancer Care, 20(5), 669–678. https://doi.org/10.1111/j.1365-2354.2011.01263.x PMid:21771129
Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ]. (2020). Udeležba v presejalnih programih lahko reši življenje. Retrieved July 7, 2022 from https://www.nijz.si/sl/udelezba-v-presejalnih-programihlahko-resi-zivljenje.
Oster, C., McGuiness, C., Duncan, A., & Turnbull, D. (2015). Masculinity and men’s participation in colorectal cancer screening. Psychology of Men & Masculinity, 16(3), 254–263. https://doi.org/10.1037/a0038154
Polit, D. F., & Beck, C. T. (2020). Nursing research. Philadelphia: Wolter Kluwer Health.
Sandelowski, M. (2000). Whatever happened to qualitative description. Research in Nursing and Health, 23(4), 334−340. https://doi.org/10.1002/1098-240X(200008)23:4<334::AIDNUR9>3.0.CO;2-G PMid:10940958
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Program Svit: 10 let presejanja raka debelega črevesa in danke v Sloveniji. Zbornik ob 10. obletnici delovanja Programa Svit. Retrieved July 7, 2022 from https://www.program-svit.si/wp-content/uploads/2019/03/SVIT-10-LET.pdf
Ministrstvo za zdravje RS. (2021). Program SVIT. Retrieved 15 January 2022, from https://www.program-svit.si/
Saab, M. M., Reidy, M., Hegarty, J., O'Mahony, M., Murphy, M., Von Wagner, C., & Drummond, F. J. (2018). Men's informationseeking behavior regarding cancer risk and screening: A metanarrative systematic review. Psycho-Oncology, 27(2), 410–419. https://doi.org/10.1002/pon.4506 PMid:28728212
Sentell, T. L., Tsoh, J. Y., Davis, T., Davis, J., & Braun, K. L. (2015). Low health literacy and cancer screening among Chinese Americans in California: A cross-sectional analysis. BMJ Open, 5(1), Article e006104. https://doi.org/10.1136/bmjopen-2014-006104 PMid:25564140; PMCid:PMC4289731
Sørensen, K., 2013. Health literacy: A neglected European public health disparity (doctoral thesis) (pp. 103–181). Maastricht: Universitaire Pers Maastricht, Faculty of health, Medicine, and Life Sciences.
Steen, M., & Roberts, T. (2011). The Handbook of midwifery research (pp. 73−101). Oxford: Wiley-Blackwell.
Springer, K. W., & Mouzon, D. M. (2011). “Macho men” and preventive health care: Implications for older men in different social classes. Journal of Health and Social Behavior, 52(2), 212–227. https://doi.org/10.1177/0022146510393972 PMid:21490311
Register raka Republike Slovenije. (2021). Retrieved January 15 2022 from http://www.slora.si
Zadnik, V., Žagar, T., Lokar, K., Tomšič, S., Duratovič, A. … Bric, N. & Zakotnik, B. (2021). Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji. Onkologija, 15(1), 42–47. https://doi.org/10.25670/oi2021-004on
World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. Retrieved from http://www.wma.net/en/20activities/10ethics/10helsinki/DoH-Oct2013-JAMA.pdf PMid:24141714
Yin, K. R. (2016). Qualitative research from start to finish. New York: The Guilford Press.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
