Vpliv izobraževalne intervencije na zavedanje o pomenu ohranjanja plodnosti med zdravstvenimi strokovnjaki
presečna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.3.3208Ključne besede:
predkoncepcijsko zdravje, vseživljenjsko učenje, zdravstveno varstvoPovzetek
Uvod: Pari nosečnost odlagajo na vse poznejši čas, kar deloma tudi prispeva k višji stopnji neplodnosti. Zdravstveni strokovnjaki morajo zato proaktivno delovati in svetovati o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na reprodukcijo. Za to potrebujejo veščine svetovanja in na dokazih temelječe informacije. Namen raziskave je bil oceniti znanje zdravstvenih strokovnjakov pred in po izobraževalni intervenciji na temo ohranjanja reproduktivne sposobnosti.
Metode: Izvedena je bila presečna raziskava, v kateri smo uporabili enak vprašalnik za oceno stanja pred in po izobraževalni intervenciji. Raziskovalni instrument je bil razvit na podlagi pregleda literature o dejavnikih tveganja za plodnost. Izobraževalna intervencija je potekala v obliki konference. Udeležencem (babice, medicinske sestre, študenti zdravstvenih ved) je bila zagotovljena zaupnost. Sodelovanje je bilo prostovoljno. V analizi smo izračunali osnovno deskriptivno statistiko, razlike v znanju pred in po izobraževalni intervenciji pa so bile ugotovljene z Wilcoxonovim testom.
Rezultati: Na splošno se je znanje udeležencev izobraževalne intervencije o dejavnikih tveganja za plodnost po izvedenem dogodku izboljšalo. V kategoriji »Starost« in »Nevarnosti okolja« so bile razlike statistično značilne. V kategoriji »Obstoječa zdravstvena stanja« in »Dejavniki življenjskega stila« pa so udeleženci že pred samo izobraževalno intervencijo razpolagali z obsežnim znanjem.
Diskusija in zaključek: Zdravstveni strokovnjaki lahko izboljšajo svoje znanje o predkoncepcijskem zdravju z izobraževalno intervencijo. Potrebno bi bilo raziskati, kako dolgo učinki trajajo in ali nadgrajeno znanje pomeni tudi uvajanje sprememb v klinični praksi.
Prenosi
Metrike
Literatura
Barker, M., Dombrowski, S. U., Colbourn, T., Fall, C. H. D., Kriznik, N. M., Lawrence, W. T., & Stephenson, J. (2018). Intervention strategies to improve nutrition and health behaviours before conception. The Lancet, 391(10132), 1853–1864. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)30313-1 PMid:29673875
Cusack, L., Del Mar, C. B., Chalmers, I., Gibson, E., & Hoffmann, T. C. (2018). Educational interventions to improve people's understanding of key concepts in assessing the effects of health interventions: A systematic review. Systematic Reviews, 7(1), Article 68. https://doi.org/10.1186/s13643-018-0719-4 PMid:29716639; PMCid:PMC5930693
Eurostat. (2021). Fertility statistics. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Fertility_statistics
Fahy, E., Hardikar, R., Fox, A., & Mackay, S. (2014). Quality of patient health information on the Internet: Reviewing a complex and evolving landscape. The Australasian Medical Journal, 7(1), 24–28. https://doi.org/10.4066/AMJ.2014.1900 PMid:24567763; PMCid:PMC3920473
Goossens, J., De Roose, M., Van Hecke, A., Goemaes, R., Verhaeghe, S., & Beeckman, D. (2018). Barriers and facilitators to the provision of preconception care by health care providers: A systematic review. International Journal of Nursing Studies, 87, 113–130. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2018.06.009 PMid:30096578
Hemsing, N., Greaves, L., & Poole, N. (2017). Preconception health care interventions: A scoping review. Sexual & Reproductive Health Care, 14, 24–32. https://doi.org/10.1016/j.srhc.2017.08.004 PMid:29195631
Maeda, E., Miyata, A., Boivin, J., Nomura, K., Kumazawa, Y., Shirasawa, H., & Terada, Y. (2020). Promoting fertility awareness and preconception health using a chatbot: A randomized controlled trial. Reproductive BioMedicine Online, 41(6), 1133–1143. https://doi.org/10.1016/j.rbmo.2020.09.006 PMid:33039321
Mivšek, A. P., & Petročnik, P. (Eds.). (2019). Issues on preconception health care: International scientific conference, 9-10 May 2019. Faculty of Health Sciences. Pal, L., & Santoro, N. (2003). Age-related decline in fertility. Endocrinology and Metabolism Clinics of North America, 32(3), 669–688. https://doi.org/10.1016/s0889-8529(03)00046-x PMid:14560893
PreconNet. (2021). About the project. https://preco.tamk.fi/about-the-project/
Schmidt, L., Sobotka, T., Bentzen, J. G., & Nyboe Andersen, A. (2012). Demographic and medical consequences of the postponement of parenthood. Human Reproduction Update, 18(1), 29–43. https://doi.org/10.1093/humupd/dmr040 PMid:21989171
Shawe, J., Delbaere, I., Ekstrand, M., Hegaard, H. K., Larsson, M., Mastroiacovo, P., & Tydén, T. (2015). Preconception care policy, guidelines, recommendations and services across six European countries: Belgium (Flanders), Denmark, Italy, the Netherlands, Sweden and the United Kingdom. The European Journal of Contraception & Reproductive Health Care, 20(2), 77–87. https://doi.org/10.3109/13625187.2014.990088 PMid:25548961
The Lancet. (2018). Preconception health: Series from the Lancet journals. https://www.thelancet.com/series/preconception-health
Whitworth, M., & Dowswell, T. (2009). Routine pre-pregnancy health promotion for improving pregnancy outcomes. Cochrane Database of Systematic Reviews, (4), Article CD007536. https://doi.org/10.1002/14651858.CD007536.pub2 PMid:19821424; PMCid:PMC4164828
World Health Organization. (2013). Preconception care: Maximizing the gains for maternal and child health. https://www.who.int/maternal_child_adolescent/documents/preconception_care_policy_brief.pdf
Ye, F. Y. (2016). Measuring knowledge: A quantitative approach to knowledge theory. International Journal of Data Science and Analysis, 2(2), 32–36. https://doi.org/10.11648/j.ijdsa.20160202.13
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
