Dejavniki tveganja za uživanje alkoholnih pijač pri študentih v gorenjski regiji
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.4.103Ključne besede:
pogostost pitja, študenti, alcoholPovzetek
Uvod: Pogosti dejavniki tveganja za pitje alkoholnih pijač so želja po sprejetosti s strani vrstnikov, prisotnost alkohola v družini, dostopnost alkohola, slabši študijski uspeh in nižja samopodoba študenta. Namen raziskave je bil ugotoviti dejavnike tveganja, ki so povezani z uživanjem alkoholnih pijač študentov na višje- in visokošolskih zavodih v gorenjski regiji. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika na namenskem vzorcu 328 študentov prvih letnikov višje- in visokošolskih zavodov na področju gorenjske regije, v obdobju maj ter oktober in november 2012. Uporabljena je bila opisna statistika in linearna multipla regresijska analiza. Rezultati: Največji vpliv na pogostost pitja zaradi komunikativnosti in sproščenosti ima povprečni učni uspeh v zadnjem letu srednješolskega izobraževanja (β = 0,168, p = 0,002). Statistično pomemben vpliv pogostosti pitja alkoholnih pijač v prostem času predstavljajo prijateljstvo (β = 0,131, p = 0,029), pogosto druženje s prijatelji (β = 0,127, p = 0,035), opora družine v primeru težav (β = –0, 183, p = 0,001) in povprečni učni uspeh v zadnjem letu srednješolskega izobraževanja (β = 0,098, p = 0,043). Diskusija in zaključek: Dejavniki tveganja, ki so povezani z uživanjem alkoholnih pijač študentov gorenjske regije so socialni (opora družine), vrstniški (vpliv vrstnikov) in individualni (nizka samopodoba, slabši učni uspeh in preživljanje prostega časa). Značilnosti anketiranih študentov gorenjske regije v odnosu do uživanja alkoholnih pijač ne odstopajo od ostalih vrstnikov.
Prenosi
Metrike
Literatura
Akmatov, M.K., Mikolajczyk, R.T., Meier, S. & Kramer, A., 2011. Alcohol consumption among university students in North RhineWestphalia, Germany-results from a multicenter cross-sectional study. Journal of American College Health, 59(7), pp. 620–626. http://dx.doi.org/10.1080/07448481.2010.520176 PMid:21823957
Anderson, P. & Baumberg, B., 2006. Alcohol in Europe, a public health perspective: a report for the European Commision. Avaliable at: http://ec.europa.eu/health/archive/ph_determinants/life_ style/alcohol/documents/alcohol_europe_en.pdf [2. 6. 2016].
Bajt, M. & Zorko, M., 2009. Pregled glavnih političnih dokumentov s področja alkohola v mednarodnem prostoru in v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Baker, K. & Boland, K., 2011. Assessing safety: a campus-wide initiative. College Student Journal, 45(4), pp. 683–699.
Biščak Hafner, M., Kolšek, M. & Rebek, K., 2014. Pitje alkohola študentov Univerze v Ljubljani. Zdravstveno varstvo, 53(3), pp. 255–261. http://dx.doi.org/10.1515/sjph-2015-0034 PMid:27647411; PMCid:PMC4820203
Can, G., Ozdilli, K., Erol, O., Unsar, S., Tulek, Z., Savaser, S., et al., 2008. Comparison of the health-promoting lifestyles of nursing and non-nursing students in Istanbul, Turkey. Nursing and Health Sciences, 10(4), pp. 273–280. http://dx.doi.org/10.1111/j.1442-2018.2008.00405.x PMid:19128303
Champion, D.A., Lewis, T.F. & Myers, J.E., 2015. College student alcohol use and abuse: social norms, health beliefs, and selected socio-demographic variables as explanatory factors. Journal of Alcohol and Drug Education, 59(1), pp. 57–82.
Choo, H. & Shek, D., 2013. Quality of parent–child relationship, family conflict, peer pressure, and drinking behaviors of adolescents in an Asian context: the case of Singapore. Social Indicators Research, 110(3), pp. 1141–1157. http://dx.doi.org/10.1007/s11205-011-9977-4
Cicognani, E. & Zani, B., 2011. Alcohol use among Italian university students: the role of sensation seeking, peer group norms and self-efficacy. Journal of Alcohol and Drug Education, 55(2), pp. 17–36.
Durkin, A., 2008. Educating nursing students about the dangers of drinking games. Nursing education perspectives, 29(1), pp. 38–41. PMid:18330421
Etcheverry, P.E. & Agnew, C.R., 2008. Romantic partner and friend influences on young adult cigarette smoking: comparing close others' smoking and injunctive norms over time. Psychology of Addictive Behaviors, 22(3), pp. 313–325. http://dx.doi.org/10.1037/0893-164X.22.3.313 PMid:18778125
Hibell, B., Guttormsson, U., Ahlström, S., Balakireva, O., Bjarnason, T., Kokkevi, A., et al., 2011. The 2011 ESPAD report. Available at: http://www.can.se/contentassets/8d8cb78bbd28493b9030c65c 598e3301/the_2011_espad_report_full.pdf [8. 8. 2015].
Hovnik Keršmanc, M., 2010. Epidemiologija rabe alkohola v Sloveniji. In: I. Avberšek Lužnik, B.M. Kaučič, S. Hvalič Touzery, B. Skela Savič, I. Grmek Košnik & A. Čufar, eds. Sindrom odvisnosti od alkohola – diagnostični in terapevtski vidiki: zbornik prispevkov z recenzijo, Bled, 13. oktober 2010. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, pp. 47–55.
Hovnik Keršmac, M., 2011. Pobuda mestnemu svetu občine Kranj k sprejemanju in izvajanju aktivnosti na področju zmanjševanja škode zaradi alkohola. Kranj: Mestna občina Kranj – Lex localis. Available at: http://www.lex-localis.info/files/862eb4d8-e95e-47ff-9f8387e5c498d05a/7615718259240000000_8.%20Aktivnosti%20 na%20podrocju%20zmanjsevanja%20skode%20zaradi%20 alkohola.pdf [21. 6. 2016].
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2010. Zdravje v Sloveniji: Tvegano in škodljivo pitje alkohola. Available at: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ zdravje_v_slovenji.pdf [30. 3. 2015].
Jeriček Klanšček, H., Lavtar, D. & Pokrajac, T. eds. 2007. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju: HBSC Slovenija 2006. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravje.
Kazemi, D.M., Wagenfeld, M., Van Horn, K.R., Levine, M.J. & Dmochowski, J., 2011. Binge drinking among underage college students: role of impulsivity and the Transtheoretical model drinking. Journal of Addictions Nursing, 22(4), pp. 193–199. http://dx.doi.org/10.3109/10884602.2011.616605
Kenna, G.A. & Lewis, D.C., 2008. Risk factors for alcohol and other drug use by healthcare professionals. Substance Abuse Treatment, Prevention, and Policy, 3, p. 3. http://dx.doi.org/10.1186/1747-597X-3-3 PMid:18230139; PMCid:PMC2265282
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Kolšek, M. & Klemenc Ketiš, Z., 2015. Alcohol drinking among the students of the University of Maribor, Slovenia. Zdravstveno varstvo, 54(4), pp. 1–7. http://dx.doi.org/10.1515/sjph-2015-0034 PMid:27647411; PMCid:PMC4820203
Maggs, L.J. & Schulenberg, E.J., 2006. Initiation and course of alcohol consumption among adolescents and young adults. In: M. Galanter, ed. Alcohol problems in adolescents and young adults: epidemiology, neurobiology, prevention and treatment. New York: Springer, pp. 29–47.
Makivić, I., Kersnik, J. & Kolšek, M., 2013. Ukrepi za zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola v populaciji študentov: sistematični pregled literature. Zdravstveno varstvo, 52(3), pp. 236–246. https://doi.org/10.2478/sjph-2013-0024
McNamara, R.S., Swaim, R.C. & Rosén, L.A., 2010. Components of negative affect as moderators of the relationship between early drinking onset and binge-drinking behavior. Journal of Child and Adolescence Substance Abuse, 19(2), pp. 108–121. http://dx.doi.org/10.1080/10678281003634884
Ministrstvo za zdravje, 2008. Poročilo o stanju na področju alkohola in alkoholne politike v Sloveniji in Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje.
Osler, M., Nordentoft, M. & Andersen, A.N., 2006. Childhood social environment and risk of drug and alcohol abuse in a cohort of Danish men born in 1953. American Journal of Epidemiology, 163(7), pp. 654–661. http://dx.doi.org/10.1093/aje/kwj084 PMid:16443802
Osnutek sklepov Sveta z dne 1. decembra 2009 o alkoholu in zdravju, 2009. Uradni list Evropske unije, 2009/C 302/07. Available at: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C: 2009:302:0015:0018:SL:PDF [5. 6. 2016].
Ramovš, J. & Ramovš, K., 2007. Pitje mladih: raziskava o pitju alkohola med mladimi v luči antropoloških spoznanj o omamah in zasvojenosti. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Rassool, G.H., 2007. International perspectives: the educational experiences and previous orientation of undergraduate nursing students in alcohol and drug: the English context. Journal of Addictions Nursing, 18(1), pp. 47–52. http://dx.doi.org/10.1080/10884600600995499
Snyder, L., 2006. Effects of alcohol advertising exposure on drinking among youth. Archives of Pediatrics and Adolescent Medicine, 160(1), pp. 18–24. http://dx.doi.org/10.1001/archpedi.160.1.18 PMid:16389206
Stergar, M., 2011. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino 2011. Available at: http://www.cilizadelo.si/e_files/content/ESPAD%202011_ Slovenija.pdf [11. 4. 2016].
Tremblay, P.F., Graham, K., Wells, S., Harris, R., Pulford, R., Roberts, S.E., 2010. When do first-year college students drink most during the academic year? An Internet-based study of daily and weekly drinking. Journal of American College Health, 58 (5), pp. 401–11. http://dx.doi.org/10.1080/07448480903540465 PMid: 20304752
Varela, A. & Pritchard, M.E., 2011. Peer influence: use of alcohol, tobacco, and prescription medications. Journal of American College Health, 59(8), pp. 751–756. http://dx.doi.org/10.1080/07448481.2010.544346 PMid:21950257
Watson, H., Whyte, R., Schartau, E. & Jamieson, E., 2006. Survey of student nurses and midwives: smoking and alcohol use. British Journal of Nursing, 15(22), pp. 1212–1216. http://dx.doi.org/10.12968/bjon.2006.15.22.22557 PMid:17346018
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. Available at: http://www.wma.net/en/20activities/10ethics/10helsinki/ DoH-Oct2013-JAMA.pdf [1. 9. 2016].
Zalta, A., Kralj, A., Zurc, J., Lenarčič, B., Medarič, Z. & Simčič, B., 2008. Mladi in alkohol v Sloveniji. Zaključno poročilo ciljnoraziskovalnega projekta. Koper: Univerza na Primorskem; Znanstveno-raziskovalno središče.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
