Razvoj elementov profesionalizacije v slovenski zdravstveni negi: tehnika skupinskih intervjujev

  • Brigita Skela-Savič Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice
Ključne besede: menedžment, kompetence, raziskovanje, znanost, sistemizacija

Povzetek

Uvod: Stroka postane profesija, kadar s sistematičnim pristopom ustvarja novo znanje in ga prenaša v neposredno delo. Namen raziskave je bil preveriti stališča in razumevanje nekaterih elementov profesionalizacije med strokovnjaki ter prispevati k prepoznavanju dejavnikov pomembnih za razvoj profesionalizacije zdravstvene nege v Sloveniji. Metode: Uporabljena je bila tehnika skupinskega intervjuja. V dveh sekvencah so bili izvedeni štirje skupinski intervjuji, oblikovanih je bilo 15 odprtih izhodišč/vprašanj. Uporabljen je bil sistematični namenski vzorec, skupine so sestavljali strokovnjaki iz kliničnih okolij vseh ravni, učitelji srednješolskega in visokošolskega izobraževanja in študenti magistrskega in doktorskega študija (n = 48). Rezultati: Rezultati prve sekvence dajo tri tematske ugotovitve, rezultati druge sekvence nadaljnje štiri. Sinteza spoznanj obeh sekvenc je podala dve nadtemi. Prva je nacionalna odgovornost, le-ta vključuje odgovornost menedžmenta zdravstvene nege, visokošolskih zavodov in Zbornice – Zveze za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline. Druga nadtema so nacionalni kazalniki uresničevanja nacionalne odgovornosti, le-ti vključujejo (1) sistematizacijo delovnih mest za štiri ravni kompetenc, (2) raziskovanje in razvoj kot orodje dela in (3) nacionalni inštitut za raziskave v zdravstveni negi. Diskusija in zaključek: Odgovornosti za razvoj profesionalizacije so medsektorske. Potrebni sta jasna in ambiciozna vizija ter strategija razvoja zdravstvene nege, ki naj vključuje odgovornost za postavitev nove paradigme razvoja zdravstvene nege, ki bo odziv na potrebe družbe, stroke in znanosti. Strategija naj bo podprta z načrtno razdelitvijo sredstev za njeno uresničevanje.

Biografija avtorja

Brigita Skela-Savič, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice
izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, znan. svet.

Literatura

Adams, D. & Miller, B., 2001. Professionalism in nursing behaviors of nurse practitioners. Journal of Professional Nursing, 17(4), pp. 203–210. https://doi.org/10.1053/jpnu.2001.25913 PMid:11464342

Aiken, L.H., Sloane, D., Griffiths, P., Rafferty, A.M., Bruyneel, L., McHugh, M., et al., 2017. Nursing skill mix in European hospitals: cross-sectional study of the association with mortality, patient ratings, and quality of care. BMJ Quality & Safety, 26(7), pp. 559–568. https://doi.org/10.1136/bmjqs-2016-005567 PMid:28626086; PMCid:PMC5477662

Alidina, K., 2013. Professionalism in post-licensure nurses in developed Countries. Journal of Nursing Education and Practice, 3(5), pp. 128–137.

Büscher, A., Sivertsen, B. & White, J., 2009. Nurses and midwives: a force for health. Survey on the situation of nursing and midwifery in the member states of the European Region of the World Health Organization. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.

Carvalho, T., 2014. Changing connections between professionalism and managerialism: a case study of nursing in Portugal. Journal of Professions and Organization, 1(2), pp. 176‒190. https://doi.org/10.1093/jpo/jou004

Çelik, S. & Hisar, F., 2012. The influence of the professionalism behaviour of nurses working in health institutions on job satisfaction. International Journal of Nursing Practice, 18(2), pp. 180‒187. https://doi.org/10.1111/j.1440-172X.2012.02019.x PMid:22435982

Cvetek, S., 1999. Profesionalnost in profesionalizacija v zdravstveni negi v spreminjajočem se kontekstu zdravstvenega varstva. Obzornik zdravstvene nege, 33(1–2), pp. 19‒23. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/1999.33.1.19 [2. 12. 2016].

Demirkasimoğlu, N., 2010. Defining teacher professionalism from different perspectives. Procedia Social and Behavioral Sciences, 9, pp. 2047–2051. https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2010.12.444

Directive 2013/55/EU of the European Parliament and of the Council, 2013. Official Journal of the European Union, L354/132. Available at: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013L0055&from=EN [2. 12. 2015].

EFN Workforce Committee, 2014. EFN Matrix on the 4 Categories of the Nursing Care Continuum. Brussels: EFN Workforce Committee.

Fantahun, A., Demessie, A., Gebrekirstos, K., Zemene, A. & Yetayeh, G., 2014. A cross sectional study on factors influencing professionalism in nursing among nurses in Mekelle Public Hospitals, North Ethiopia, 2012. BMC Nursing, 13(10), pp. 10‒17. https://doi.org/10.1186/1472-6955-13-10 PMid:24708544; PMCid:PMC3992135

Ghadirian, F., Mahvash, S. & Mohammad Ali, C., 2014. Nursing professionalism: an evolutionary concept analysis. Iranian Journal of Nursing and Midwifery Research, 19(1), pp. 1–10. PMid:24554953; PMCid:PMC3917177

Gomm, R., 2008. Social research methodology: a critical introduction. 2nd ed. New York: Palgrave Macmillan, pp. 239–267.

Green, J., Thorogood, N., 2004. Qualitative Methods for Health Research. London, New Delhi: Sage Publications, pp. 107–129, 173–200.

International Council of Nurses, 2008. Nursing Care Continuum and Competencies. Geneva: ICN.

Keeling, J. & Templeman, J., 2013. An exploratory study: student nurses' perceptions of professionalism. Nurse Education in Practice, 13(1), pp. 18‒22. https://doi.org/10.1016/j.nepr.2012.05.008 PMid:22652324

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Kelly, K.P., Turner, A., Gabel Speroni, K., McLaughlin, M.K. & Guzzetta, C.E., 2013. National survey of hospital nursing research, part 2: facilitators and hindrances. The Journal of nursing administration, 43(1), pp. 18‒23. https://doi.org/10.1097/NNA.0b013e3182786029 PMid:23207718

Kumar, R., 2011. Research methodology: step-by-step guide for beginners. 3rd ed. London, etc.: Sage Publications, pp. 123–129, 171–173.

Loke, J.C.F., Laurenson, M.C. & Lee, K.W., 2014. Embracing a culture in conducting research requires more than nurses' enthusiasm. Nurse education today, 34(1), pp. 132‒137. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2012.09.006 PMid:23031532

Manojlovich, M. & Ketefian, S., 2002. The effects of organizational culture on nursing professionalism: Implications for health resources planning. Canadian Journal of Nursing Research, 33(4), pp. 15–34. PMid:11998192

Melnyk, B.M., Fineout-Overholt, E., Gallagher-Ford, L. & Kaplan, L., 2012. The state of evidence-based practice in US nurses: critical implications for nurse leaders and educators. Journal of Nursing Administration, 42(9), pp. 410–417.
https://doi.org/10.1097/NNA.0b013e3182664e0a PMid:22922750

Mesec, B., 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Visoka šola za socialno delo, pp. 470. Available at: https://sites.google.com/site/kvalitativnametodologija/kvalitativna-metodologija/uvod-v-kvalitativno-raziskovanjev-socialnem-delu-knjiga- [2. 5. 2017].

Pahor M., 1998. Razlogi za prehod izobraževanja za zdravstveno nego na univerzitetno raven in njihove značilnosti. Obzornik zdravstvene nege, 32(1–2), pp. 5–19. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/1998.32.1.5 [2. 5. 2017].

Pahor, M., 2006. Medicinske sestre in univerza. Domžale: Izolit, pp. 6–11.

Skela-Savič, B., Babnik, K., Dermol, V., Klemenčič, E., Pesjak, K. & Hvalič Touzery, S., 2016d. Predstavitev rezultatov raziskave DP 2.2: Razumevanje trenutnega položaja zdravstvene nege in potreb po spremembah izobraževanja in raziskovanja v zdravstveni negi na vzorcu osnovnošolske, srednješolske in visokošolske mladine : zaključno poročilo za vzorec učencev zadnje triade osnovne šole ter preliminarni rezultati raziskav, izvedenih na vzorcu srednješolcev in dodiplomskih študentov smeri Zdravstvena nega. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice, pp. 1–86.

Skela-Savič, B., Babnik, K., Trunk Širca, N., Pajnkihar, M., Klemenčič, E., Gabrovec, B., and colleagues, 2017b. Zaključno poročilo ciljno raziskovalni projekt: »Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu družbenemu razvoju«. Jesenice, etc.: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, etc., pp. 1–226.

Skela-Savič, B., Hvalič-Touzery, S. & Pesjak, K., 2017a. Professional values and competencies as explanatory factors for the use of evidence-based practice in nursing. Journal of advanced nursing, 73(1), pp. 1910–1923.
https://doi.org/10.1111/jan.13280 PMid:28205259

Skela-Savič, B., Pesjak, K. & Lobe, B., 2016a. Evidence-based practice among nurses in Slovenian hospitals: a national survey. International nursing review, 63(1), pp. 122–131. https://doi.org/10.1111/inr.12233 PMid:26748610

Skela-Savič, B., Pesjak, K., Hvalič Touzery, S. & Dermol, V., 2016b. Predstavitev rezultatov raziskave DP 2.1: Razumevanje potreb po spremembah izobraževanja in raziskovanja v zdravstveni negi – vidik izvajalcev izobraževanja in delodajalcev. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice, pp. 1–36.

Skela-Savič, B., Pivač, S., Hvalič Touzery, S., Čuk, V., Kalender Smajlović, S., Smodiš, M., et al., 2016c. Prenova srednješolskega modela izobraževanja in razvoj kompetenčnega modela za vse ravni izobraževanja v zdravstveni negi : tehnika skupinskega konsenza : rezultati raziskave DP 3 in DP 4 projekta "Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina" (CRP, 2015–2017). Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, pp. 1–33.

Svetlik, I., 1999. Sodobni izzivi profesionalizmu. Knjižnica, 43(2/3), pp. 7–18. Available at: http://revija-knjiznica.zbdszveza.si/Izvodi/K9923/SVETLIK.pdf [2. 5. 2017].

Starc, A., 2009. Nursing professionalism in Slovenia: knowledge, power, and ethics. Nursing science quarterly, 22(4), pp. 371–374. https://doi.org/10.1177/0894318409344758 PMid:19858518

Starc, A., 2014. Profesionalizacija zdravstvene nege za kakovostne zdravstvene storitve. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, pp. 171–179.

Starc, A., 2016. Professionalization in healthcare chain. Journal of applied health sciences, 2(2), pp. 69–86. https://doi.org/10.24141/2/2/1

Viitanen, E., Wiili-Peltola, E., Tampsi-Jarvala, T. & Lehto, J., 2007. Firstline managers in university hospitals – captives to their own professional culture? Journal of Nursing Management, 15(1), pp. 114–122. https://doi.org/10.1111/j.1365-2934.2006.00656.x PMid:17207015

Yoder, L.H., Kirkley, D., McFall, D.C., Kirksey, K.M., StalBaum, A.L. & Sellers D., 2014. Staff nurses' use of research to facilitate evidence-based practice. The American journal of nursing, 114(9), pp. 26–37. https://doi.org/10.1097/01.NAJ.0000453753.00894.29 PMid:25121949

Watkins, D., 2011. The influence of master's education on the professional lives of British and German nurses and the further professionalization of nursing. Journal of Advanced Nursing, 67(12), pp. 2605–2614. https://doi.org/10.1111/j.1365-648.2011.05698.x PMid:21615461

Wilensky, H.D., Harold, L., 1994. The Professionalization of Everyone? The American Journal of Sociology, 70(2), pp. 137–158.

World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Objavljeno
19.12.2017
Kako citirati
Skela-Savič, B. (2017). Razvoj elementov profesionalizacije v slovenski zdravstveni negi: tehnika skupinskih intervjujev. Obzornik Zdravstvene Nege, 51(4), 274–297. https://doi.org/https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.4.199
Rubrike
Izvirni znanstveni članek