Samoobvladovanje kronične bolečine

strategija stimulacije

  • Urška Nemec Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, Slovenija
  • Majda Pajnkihar Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija https://orcid.org/0000-0002-6298-045X
  • Sonja Šostar Turk Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija
  • Petra Klanjšek Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija
  • Anja Košič Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija
Ključne besede: koncept, stimulacija, zdravstvena nega, kronična bolečina

Povzetek

Uvod: Strategija stimulacije, namenjena pacientom s kronično bolečino, je aktivnost samoobvladovanja bolečine, pri čemer se posameznik nauči najti ravnotežje med časom za fizične aktivnosti in časom za počitek. Cilj strategije stimulacije je ohraniti kakovost življenja in zmanjšati simptome kronične bolečine. Za strategijo še ni razvite enotne definicije, prav tako še ni aplicirana v prakso.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize in sinteze literature ter smernice PRISMA. Izmed skupno identificiranih 789 zadetkov smo v končno analizo vključili 19 zadetkov. Tako smo izvedli pregled relevantne znanstvene literature ter analizo koncepta stimulacije, ki v slovenskem prostoru še ni bila izvedena in poteka v devetih korakih.
Rezultati: Strategijo obvladovanja kronične bolečine je najbolj smiselno deliti v tri skupine: (1) predhodniki: bolečina in neznanje; (2) atributi: aktivnost, čas, ravnovesje, učenje in samonadzor in (3) posledice koncepta: zdravljenje bolečine in povečana učinkovitost pri aktivnostih.
Diskusija in zaključek: Pred aplikacijo v prakso je treba opraviti testiranje strategije v kliničnem okolju ter ponovno oceniti prednosti in pomanjkljivosti uporabe koncepta. Mnenja o aplikaciji koncepta v prakso so različna: nekateri menijo, da koncept lahko privede do negativnih posledic, drugi, da uspešno prispeva k zdravljenju kronične bolečine. Strategija bi bila uporabna pri pacientih, ki imajo diagnosticirano kronično bolečino (kronične bolečine po poškodbah, degenerativnih spremembah, kronične bolečine v hrbtu, kronični glavobol, fibromialgija, nevropatska bolečina itd.), ki ni posledica onkološkega obolenja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Urška Nemec, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, Slovenija

dipl. m. s.

Majda Pajnkihar, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija

prof. Dr. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), viš. med. ses., univ. dipl. org.

Sonja Šostar Turk, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija

prof. dr., univ. dipl. inž. tekst.

Petra Klanjšek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija

asist.,  mag. zdr. nege, spec. managementa

Anja Košič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor, Slovenija

mag. zdr. nege

Literatura

Andrews, N.E., Strong, J. & Meredith, P.J., 2012. Activity pacing, avoidance, endurance, and associations with patient functioning in chronic pain: a systematic review and metaanalysis. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation, 93(11), pp. 2109−2121. https://doi.org/10.1016/j.apmr.2012.05.029 PMid:22728699

Antcliff, D., Campbell, M., Woby, S. & Keeley, P., 2015. Assessing the psychometric properties of an activity pacing questionnaire for chronic pain and fatigue. Physiotherapy, 95(9), pp. 1274−1286. https://doi.org/10.2522/ptj.20140405 PMid: 25908522; PMCid: PMC4556956

Antcliff, D., Keeley, P., Campbell, M., Oldham, J. & Woby, S., 2013. The development of an activity pacing questionnaire for chronic pain and/or fatigue: a Delphi technique. Physiotherapy, 99(3), pp. 241−246. https://doi.org/10.1016/j.physio.2012.12.003 PMid:23395263

Antcliff, D., Keeley, P., Campbell, M., Woby, S. & McGowan, L., 2016. Exploring patients' opinions of activity pacing and a new activity pacing questionnaire for chronic pain and/or fatigue: a qualitative study. Physiotherapy, 102(3), pp. 300−307. https://doi.org/10.1016/j.physio.2015.08.001 PMid:26385155

Birkholtz, M., Aylwin, L. & Harman, R.M., 2004. Activity pacing in chronic pain management: one aim, but which method: part one, introduction and literature review. The British Journal of Occupational Therapy, 67(10), pp. 447−452. https://doi.org/10.1177/030802260406701005

Cutcliffe, J.R. & McKenna, H.P., 2005. The essential concepts of nursing : building blocks for practice. New York: Churchill Livingstone, pp. 1−15.

Fordyce, W.E., 1976. Behavioral methods in chronic pain and illness. St. Louis: CV Mosby. PMid:1063343

Friedberg, F. & Jason, L., 2001. Chronic fatigue syndrome and fibromyalgia: clinical assessment and treatment. Journal of Clinical Psychology, 57(4), pp. 433−455. https://doi.org/10.1002/jclp.1040 PMid:11255201

Gill, J.R. & Brown, C.A., 2009. A structured review of the evidence for pacing as a chronic pain intervention. European Journal of Pain, 13(2), pp. 214−216. https://doi.org/10.1016/j.ejpain.2008.03.011 PMid:18448368

Goudsmit, E.M., Nijs, J., Jason, L.A. & Wallman, K.E., 2012. Pacing as a strategy to improve energy management in myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome: a consensus document. Disability and Rehabilitation, 34(13), pp. 1140−1147. https://doi.org/10.3109/09638288.2011.635746 PMid:22181560

Griffin, D.W., Harmon, D.C. & Kennedy, N.M., 2011. Do patients with chronic low back pain have an altered level and/or pattern of physical activity compared to healthy individuals: a systematic review of the literature. Physiotherapy, 98(1), pp. 13−23. https://doi.org/10.1016/j.physio.2011.04.350 PMid:2226538

Jamieson-Lega, K., Berry, R. & Brown, C.A., 2013. Pacing: a concept analysis of a chronic pain intervention. Pain Research & Management, 18(4), pp. 207−213. https://doi.org/10.1155/2013/686179

Karsdorp, P.A. & Vlaeyen, J.W., 2009. Active avoidance but not activity pacing is associated with disability in fibromyalgia. Pain, 147(1–3), pp. 29−35. https://doi.org/10.1016/j.pain.2009.07.019 PMid:19716234

Kindermans, H.P., Roelofs, J., Goossens, M.E., Huijnen, I.P., Verbunt, J.A. & Vlaeyen, J.W., 2011. Activity patterns in chronic pain: underlying dimensions and associations with disability and depressed mood. The Journal of Pain, 12(10), pp. 1049−1058. https://doi.org/10.1016/j.jpain.2011.04.009 PMid:21704568

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Molton, I., Jensen, M.P., Ehde, D.M., Carter, G.T., Kraft, G. & Cardemas, D.D., 2008. Coping with chronic pain among younger, middle-aged, and older adults living with neurological injury and disease. Journal of Aging and Health, 20(8), pp. 972−996. https://doi.org/10.1177/0898264308324680 PMid:18791184; PMCid:PMC2716650

Murphy, S.L. & Kratz, A.L., 2014. Activity pacing in daily life: a within-day analysis. Pain, 155(12), pp. 2630−2637. https://doi.org/10.1016/j.pain.2014.09.028 PMid:25267209; PMCid:PMC4353388

Nielson, W.R., Jensen, M.P, Karsdorp, P.A. & Vlaeyen, J.W., 2013. Activity pacing in chronic pain: concepts, evidence, and future directions. The Clinical Journal of Pain, 29(5), pp. 461−468. https://doi.org/10.1097/AJP.0b013e3182608561 PMid:23247005

Nijs, J., Paul, L. & Wallman, K., 2008. Chronic fatigue syndrome: An approach combining self-management with graded exercise to avoid exacerbations. Journal of Rehabilitation Medicine, 40(4), pp. 241−247. https://doi.org/10.2340/16501977-0185 PMid:18382818

PRISMA, 2017. Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses (PRISMA). Available at: http://prisma-statement.org/Default.aspx [28. 2. 2017].

Walker, L.O. & Avant, K.C., 2011. Strategies for theory construction in nursing. Boston: Prentice Hall.

White, P.D., Goldsmith, K.A., Johnson, A.L., Potts, L., Walwyn, R., DeCesare, J.C., et al., 2011. Comparison of adaptive pacing therapy, cognitive behaviour therapy, graded exercise therapy, and specialist medical care for chronic fatigue syndrome (PACE): a randomised trial. Lancet, 377(9768), pp. 823−836. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(11)60096-2

World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053PMid:24141714

Objavljeno
2019-03-15
Kako citirati
Nemec, U., Pajnkihar, M., Šostar Turk, S., Klanjšek, P. in Košič, A. (2019) Samoobvladovanje kronične bolečine, Obzornik zdravstvene nege, 53(1), str. 70-77. doi: 10.14528/snr.2019.53.1.221.
Rubrike
Pregledni znanstveni članek

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)